Tožbo je ta teden na upravnem sodišču sprožilo 112 krajanov in Društvo za ohranitev Udin boršta, ki jih zastopa odvetnik Miran Hude. Kot poudarjajo, je občinski prostorski akt nestrokoven, protipraven, okoljevarstveno škodljiv in ne upošteva nobenega od vitalnih javnih interesov krajanov Mlake in njene okolice.
Zapisali so, da načelo usklajevanja interesov ni bilo spoštovano in je občina pri pripravi podrobnega prostorskega načrta upoštevala le zasebni interes, javnega pa le, če ni škodoval zasebnemu. Splošni interes krajanov je, da se Udin boršt, ki so pljuča Kranja in okolice ter naravna vrednota državnega pomena, ohrani in ne uničuje.
Po načrtih naj bi tik ob gozdu zgradili 19 blokov in 105 eno- in dvostanovanjskih hiš. Skupaj naj bi tako to območje dobilo okoli 400 novih stanovanj in okoli 1000 novih prebivalcev. Krajani navajajo, da bi pregosta poselitev povzročila velike prometne težave, poslabšala kakovost življenja zaradi novih emisij ter znižala vrednost obstoječim stanovanjskim objektom.
Prepričani so, da bi obsežna gradnja povzročila nepopravljivo škodo naravi in poleg posekanih dreves še obsežen pas degradiranega gozda ob novem naselju. Poudarjajo, da je v Kranju več drugih zemljišč, kjer je možna gradnja, in menijo, da je prav, da se za gradnjo namenijo že degradirana zemljišča, ne pa da se uničuje prvovrstne gozdne površine.
Hude je pojasnil, da je razlogov za upravni spor veliko, kar za 50 strani. Kot je poudaril, odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Mlaka pri Kranju krši tako zakone in podzakonske akte kot tudi občinske predpise. Ključni očitek je, da ni bila nikoli izvedena celovita presoja vplivov na okolje. "Če bi jo izvedli, bi lahko ugotovili, da je potrebnih toliko omilitvenih ukrepov, da bi takšna gradnja tam nikoli ne bi bila mogoča," je prepričan.
Kranjski župan Matjaž Rakovec pravi, da tožbe še ni videl in da jo bodo na občini po prejemu preučili ter nanjo odgovorili. Zavzema se za dialog s krajani, da bi ugotovili, kakšne rešitve so možne. Spomnil pa je, da je občina investitorju dala zavezo, saj je njegov predhodnik Boštjan Trilar tik pred koncem svojega mandata decembra lani podpisal pogodbo za komunalno opremljanje Mlake za gradnjo novih stanovanj, ki bi jo financiral investitor.
Medtem ko se Rakovec do projekta še ne želi natančno opredeliti, pa izpostavlja, da Kranju vsekakor primanjkuje stanovanj in da je Mlaka zagotovo zanimivo področje, kjer bi jih lahko zgradili. Takih pa je, kot pravi, tudi še nekaj drugih območij. Tako denimo Stanovanjski sklad RS načrtuje gradnjo soseske Kranj ob Savi, kjer bi uredili 200 stanovanj.
Vendar, kot je opozoril Rakovec, bi občino ureditev infrastrukture na območju ob Savi stala deset milijonov evrov, česar si sedaj ne more privoščiti, saj je na robu zmogljivosti za zadolžitev in ima v teku velike komunalne projekte, sofinancirane z evropskimi sredstvi. Je pa občina stanovanjskemu skladu ponudila možnost, da bi sam uredil ustrezno infrastrukturo.