Screenshot_2 Svet24.si

Umrl je Božidar Lapaine, hrvaški oblikovalec ...

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

kucan drnovsek bobo Reporter.si

Kučanova huda napaka: Drnovška je imel za ...

slovenija odbojka najdic planinsec af Ekipa24.si

Kaj se dogaja v slovenski reprezentanci?! Novi ...

Tako bo potekal sončni mrk, ki je marsikoga prestrašil do kosti Odkrito.si

8. april, 2024 - Mrk, ki prinaša katastrofo?!

novak djokovic Ekipa24.si

Je zaradi tega počilo med Đokovićem in ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

V DZ o izhodni strategiji

Deli na:

Poslanske skupine slovensko izhodno strategijo 2010 - 2013, s katero želi vlada po koncu recesije konsolidirati javne finance, zagotoviti gospodarsko rast, okrepiti zaposlenost in investirati v zeleno tehnologijo, načeloma pozdravljajo. Ob tem pa pogrešajo predvsem jasno predvideno časovnico za izvedbo ukrepov.

Poslanske skupine slovensko izhodno strategijo 2010 - 2013, s katero želi vlada po koncu recesije konsolidirati javne finance, zagotoviti gospodarsko rast, okrepiti zaposlenost in investirati v zeleno tehnologijo, načeloma pozdravljajo. Ob tem pa pogrešajo predvsem jasno predvideno časovnico za izvedbo ukrepov.

Janez Janša (SDS) je v strategiji vlade našel nekaj stičnih točk s predlogi protikriznih ukrepov, ki so jih pred kratkim pripravili v SDS. "Ključna pomanjkljivost z nekaj častnimi izjemami je v tem, da ni neke jasne časovnice, veliko ukrepov sploh ni razdelanih," je opozoril. Glede na naslov je denimo omejena na tri leta, medtem ko naj bi načrtovana pokojninska reforma dala učinke šele leta 2015.

Vlada gradi na varčevanju, kar je po Janševih besedah dobro, hkrati pa tudi na dolgoročnih ukrepih, a ti po njegovem mnenju za izhod iz krize ne bodo imeli velikega pomena, saj naj bi bilo takrat krize že konec. "Namesto, da bi se skupaj osredotočili na ključno točko, ki lahko Slovenijo dejansko popelje iz krize, to je na ustvarjanje novih delovnih mest, razpravljamo o vsem mogočem potrebnem in nepotrebnem," je dejal in kot primer navedel podaljšanje delovne dobe.

V poslanski skupini SLS bodo strategijo podprli, vendar je Jakob Presečnik opozoril, da je presplošna in ne nakazuje konkretnih ukrepov, od katerih bi si lahko nadejali tudi dejanskih učinkov na gospodarsko rast. Nujni bi bili odločnejši ukrepi, je dejal.

V SLS podpirajo varčevanje v javnem sektorju, vendar je po Presečnikovih besedah premalo ambiciozno. Vlada bi si za cilj morala postaviti zmanjšanje javnofinančnih odhodkov vsaj za deset odstotkov oz. za približno 900 milijonov evrov v enem letu, je predlagal. Med drugim v dokumentu pogreša tudi spodbujanje investicij v realnem sektorju. zaskrbljen pa je nad zvišanjem minimalne plače, ker ga ne spremljajo nujni ukrepi za razbremenitev delodajalcev.

Ljubo Germič (LDS) je kot velik dosežek izhodne strategije izpostavil dejstvo, da vlada ni posegla po zvišanju oz. dodatnih davkih. Kot najpomembnejše je izpostavil ukrepe na področju financiranja za razvoj ter varne prožnosti. "Pozdravljamo pomembnost kakovostnega izobraževanja za zahtevnejša in bolje plačana delovna mesta kot tudi ukrepe s področja hitrejšega vstopa diplomantov na trg dela," je dejal.

Tudi v poslanski skupini SD izhodno strategijo podpirajo, so pa pripravili tudi svoje predloge. Z njimi želijo dodatno okrepiti vrednost, učinkovitost in sposobnost strategije, da z njeno pomočjo Slovenija preseže gospodarsko krizo, je povedal Matevž Frangež. V SD kot enega ključnih ukrepov izpostavljajo vzpostavitev enotne vstopne točke za socialne transferje. "Ob večji preglednosti sistema si od tega ukrepa obetamo tudi zahtevno miselno spremembo," je dejal Frangež.

V poslanski skupini Zares ocenjujejo, da so v izhodni strategiji predlagane prave prioritete in veliko dobrih ukrepov. Sedaj pa je treba operativno in časovno jasno določiti, kdaj in kdo bo te ukrepe izvajal, ter se jih lotiti, je dejala Cvetka Zalokar Oražem. Pozdravila je namero, da bodo javni razpisi na področju razvojnega financiranja stalno odprti, ter ukrepe za izboljšanje razmer v bančnem sistemu.

Anton Urh (DeSUS) je ocenil, da bodo predlagani ukrepi, ki so po njegovih besedah rezultat analiz in predlogov posameznih ministrskih resorjev, nedvomno spodbujevalne in varčevalne narave. "Po našem mnenju bodo pripomogli k reševanju gospodarske in finančne krize in s tem vplivali tudi na oživitev gospodarstva," je dejal.

Po mnenju poslanske skupine DeSUS so spremembe na področju zdravstva, pokojnin in trga dela nujne, ob čemer je Urh opozoril, da pokojnine ne smejo biti odvisne od dobre volje posameznih interesnih skupin ali celo političnih strank.

Bogdan Barovič (SNS) v strategiji in v spremljajočem programu stabilnosti, ki ga je Slovenija poslala Evropski komisiji, pogreša odgovore na vprašanja: kdo, kdaj, kaj, zakaj in kako. V njej je premalo izjemnih idej, ki bi bile primerne za Slovenijo, je menil in ugotovil, da ne upošteva geostrateškega položaja Slovenije v kontekstu razvoja prometa in turizma. Ne upošteva niti pomena naravnih bogastev, prav tako ne posveča pozornosti priložnostim kmetijstva, vsebuje pa premalo ukrepov za internacionalizacijo gospodarstva, je dodal.

Barovič meni, da bodo najbolj boleči ukrepi na področju zmanjševanja javne porabe, moti pa ga, da v tem okvirju nihče ni omenil, da bi retrogradno zmanjšali število občin, ki na leto porabijo zelo veliko samo za svoje delovanje. Država bi po njegovem pridobila z združevanjem malih občin v večje.