Kot so sporočili z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, so se slovenski anketiranci uvrstili nekoliko nad povprečje v raziskavi sodelujočih držav na treh, z alkoholom povezanih spremenljivkah, kajenju cigaret v zadnjem mesecu in pri uporabi marihuane kadarkoli v življenju. Slovenija se je tako umestila nad povprečje vseh držav pri petih ključnih spremenljivkah, zelo blizu povprečja pa pri preostalih treh.
Za slovenske rezultate je še najbolj opazen relativno visok odstotek dijakov (20 odstotkov), ki poročajo o tem, da so kadar koli v življenju vdihovali hlape zato, da bi bili zadeti. Povprečje držav, sodelujočih v omenjeni raziskavi, pa je devet odstotkov.
Raziskava poteka vsaka štiri leta vse od leta 1995, v letu 2011 pa je zajela že 40 držav. Ciljna skupina so dijaki srednjih šol, ki v letu raziskave dopolnijo 16 let. V Sloveniji je anketiranje potekalo v večini šol med 11. in 15. aprilom 2011. V končno obdelavo je bilo vključenih 3186 oseb, rojenih leta 1995, in sicer 1561 fantov in 1625 deklet.
Mednarodno poročilo o zadnji raziskavi iz leta 2011, ki je izšlo pred kratkim, kaže, da se je v primerjavi z letom 2007 v največ državah povečal delež tistih dijakov, ki so vdihovali hlape, in sicer v 15 državah. V 11 državah pa se je povečalo število tistih, ki so redno uživali marihuano. V 10 državah se je povečala tudi povprečna količina popitega alkohola ob zadnjem pitju alkohola.
V letu 2011 se je ustavil rahel trend zmanjševanja pitja alkoholnih pijač v zadnjih 30 dneh, ki smo ga opazovali od leta 2003. Delež uporabe prepovedanih drog kadar koli v življenju, predvsem marihuane, je ostal enak kot leta 2007, medtem kot je med letoma 1995 in 2003 naraščal.
Pogled na tri ključne spremenljivke, in sicer občasno čezmerno pitje, vseživljenjska uporaba marihuane in vseživljenjska uporaba katerekoli droge razen marihuane, pove, da so leta 2011 številke v primerjavi z letom 1995 v večini držav relativno nespremenjene ali višje. Do največjega povečanja občasnega čezmernega pitja je prišlo na Hrvaškem, Madžarskem, Slovaškem in v Sloveniji (21-30 odstotkov).
Največje povečanje vseživljenjske uporabe marihuane, in sicer za 17 do 20 odstotkov, so ugotovili na Češkem, pri čemer se je glavnina povečanja zgodila do leta 2003, v Estoniji (v glavnem do leta 2003) in na Slovaškem, kljub temu, da se je odstotek leta 2011 zmanjšal. Z nekaj izjemami je povečanje opaziti predvsem v vzhodnoevropskih državah.
Do zmanjšanja občasnega čezmernega pitja v preteklih 30 dneh je v obdobju 1995-2011 prišlo na Islandiji (23 odstotkov), pa tudi na Finskem in v Ukrajini, kjer je padec 16-odstoten, pri čemer za Finsko veljajo podatki do leta 2007. Vseživljenjska uporaba marihuane se je zmanjšala za 19 odstotkov na Irskem in za 12 odstotkov v Veliki Britaniji. To sta tudi edini državi, kjer je prišlo do pomembnega zmanjšanja uporabe katere koli droge razen marihuane v vsem življenju, in sicer za 13 odstotkov v Veliki Britaniji in 10 odstotkov na Irskem. Z izjemo Ukrajine raziskava kaže na padec uporabe predvsem v zahodnoevropskih državah.