Poslanke in poslanci so z 48 glasovi za in 26 proti sklenili, da bodo ustavnemu sodišču posredovali zahtevo za presojo posledic referenduma o noveli zakona o odvetništvu. Ustavno sodišče mora o morebitnih ustavnopravnih posledicah referenduma odločiti v 30 dneh, v tem času pa je postopek za razpis referenduma zadržan.
Državni zbor namreč meni, da zaradi odložitve uveljavite in morebitne zavrnitve novele zakona o odvetništvu, ki ga je DZ sprejel 27. marca, nastajajo neustavne posledice. Zato zahteva, da o morebitnih ustavnopravnih posledicah odloči ustavno sodišče.
Takšen sklep so predlagali koalicijski poslanci SD, Zaresa, DeSUS in LDS. Po njihovem mnenju bi bila z zavrnitvijo novele ogrožena pravna varnost državljanov v primerih brezplačne pravne pomoči oz. zastopanja po uradni dolžnosti. V nasprotju s pravno varnostjo je po mnenju koalicijskih poslancev tudi, če bi morala država, zaradi nesorazmerno visokih tarif pri revizijah, plačevati odvetnikom tudi nekajkrat višje zneske kot doslej.
Borut Sajovic (LDS) je v imenu predlagateljev pojasnil, da je zahteva za presojo posledic referenduma nujna, kot je nujno tudi sprejetje novele zakona o odvetništvu. Ta namreč popravlja slab zakon, sprejet v prejšnjem mandatu, ter povečuje pravno varnost in znižuje cene odvetniških storitev. Prizadevanja za razpis referenduma so po mnenju Sajovica v nasprotju z ustavo, prav tako kot je bil v nasprotju z ustavo prejšnji zakon.
Referendum o noveli zakona o odvetništvu je sicer zahtevalo 33 poslancev SDS in SLS, ki so predlagali, da o uveljavitvi novele odločijo volivci na referendumu hkrati z evropskimi volitvami 7. julija. Predlagatelji so namreč prepričani, da bodo z novelo zakona o odvetništvu odvetniške tarife močno poskočile, s tem pa bo bistveno manjša tudi pravna varnost državljanov.
Branko Grims (SDS) je v imenu predlagateljev referenduma koaliciji očital, da deluje samo kot vzvod za uresničevanje interesov "majhnega, vendar izjemno glasnega dela odvetnikov, ki si z izsiljevanjem višjih tarif lahko privošči, da odstopa z list za brezplačno pravno pomoč". Ustavno sodišče pa bo po njegovih besedah odločalo o več ustavnih pravicah, saj je tudi pravica do referenduma ustavna pravica.
Z zahtevo za ustavnosodno presojo posledic referenduma se je strinjala tudi vlada. Kot je pojasnil minister za pravosodje Aleš Zalar, lahko referendumska zahteva namreč povzroči konkretne in obsežne protiustavne posledice. Ker referendumska zakonodaja učinkuje z določenimi prepovedmi, vlada in parlament tega vprašanja določeno obdobje sploh ne bi mogla urediti drugače, še opozarja minister.
Sedanje stanje je po Zalarjevih besedah posledica izredno pomanjkljivega zakona o odvetništvu, ki je bil sprejet v prejšnjem mandatu. Ta namreč omogoča, da odvetniki danes lahko prosto odločajo, ali bodo zagotavljali brezplačno pravno pomoč. Zato novela zakona o odvetništvu ščiti državljane in ne odvetnikov, je zatrdil.
S sklepom, da DZ ustavnemu sodišču posreduje zahtevo za presojo posledic referenduma so se strinjali v koalicijskih poslanskih skupinah SD, Zares, DeSUS in LDS, nasprotovali pa v opozicijskih SDS, SLS in SNS,
V SD so denimo prepričani, da bi z razpisom referenduma nastopile protiustavne posledice, je dejal Miran Potrč in poudaril, da spremenjeni zakon odvetniških tarif ne bo zvišal, temveč znižal. France Cukjati (SDS) pa je po drugi strani prepričan, da je novela najslabša možna rešitev za državljane, ki potrebujejo pravno varstvo.
Politika vlade je z novelo zakon o odvetništvu podlegala pritiskom vplivnih in bogatih interesnih skupin, pa je ob predstavitvi stališča poslanske skupine SLS dejal Gvido Kres. PO mnenju Milana Gumzarja (LDS) pa zahteva za referendum kaže na to, da bo resnično treba spremeniti sistem referenduma.
Z zavrnitvijo novele zakona o odvetništvu na referendumu bi lahko po mnenju Francija Keka (Zares) in Antona Urha (DeSUS) nastale protiustavne posledice, ki zaradi odložitve uveljavitve novele že nastajajo. Zmago Jelinčič (SNS) pa je prepričan, da gre pri sklepu, ki ga predlaga koalicija, le za izsiljevanje odvetnikov oz. "popuščanje klanom".
Tudi sicer so v razpravi pred odločanjem o zahtevi za ustavnosodno presojo poslanci koalicijskih poslanskih skupin vztrajali, da bi z odložitvijo novele nastale protiustavne posledice. V opozicijskih poslanskih skupinah pa so vladi in koaliciji očitali, da sta podlegli izsiljevanju odvetniškega lobija.
Ustavno sodišče mora sicer o morebitnih posledicah referenduma odločiti v 30 dneh, v tem času pa so vsi postopki za razpis referenduma ustavljeni. Če bo ustavno sodišče odločilo, da referendum ne bo povzročil protiustavnih posledic, bo moral državni zbor v sedmih dneh po prejemu odločitve sklicati referendum.