Revija Reporter
Slovenija

Ustavni sodnik Zobec: V sodstvu so še vedno vidne sledi socialističnega sistema

STA

11. dec. 2013 6:00 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Slovenija je z osamosvojitvijo pridobila svobodo, a tudi odgovornost, in te odgovornosti se premalo zavedamo, je na včerajšnji okrogli mizi Akademije za demokracijo ocenil ustavni sodnik Jan Zobec. Smo pa po oceni filozofa Roka Svetliča v zadnjem času vendarle postali bolj občutljivi za kršitve temeljev demokratične države.

Na okrogli mizi v organizaciji Akademije za demokracijo so o družbeno-političnem ozračju v Sloveniji spregovorili ustavni sodnik Jan Zobec, sociolog Urban Vehovar in filozof Rok Svetlič. Čeprav je bil posvet v prvi vrsti namenjen razpravi o strankah in gibanjih, pa beseda ni toliko tekla o konkretnih strankah, pač pa o vzrokih za aktualne razmere v državi.

Tako je ustavni sodnik Zobec opozoril na pomanjkanje odgovornosti. Slovenija je z osamosvojitvijo in vstopom v demokracijo pridobila svobodo. Kolikor je dobila svobode, pa je dobila tudi odgovornosti in te odgovornosti se danes premalo zavedamo, je opozoril Zobec. Kot je poudaril, mnogi odgovornost raje prepustijo državi in se s tem odpovejo svobodi.

Sledi socialističnega sistema so po njegovih besedah vidne tudi v sodstvu, ki ohranja miselnost uporabljanja prava, ne pa razreševanja sporov. Način razmišljanja je avtoritaren, miselnost, da je pravo dialog in diskurz, pa le težko prodira v sodstvo, je med drugim pojasnil ustavni sodnik.

Zobec je pokomentiral tudi nedavni odstop vodstva protikorupcijske komisije in dejal, da sam ne bi ravnal na ta način. Odstop pomeni, da je delo komisije blokirano in da je kapitulirali pomembni imunski mehanizem države. "Tako ravnanje se mi ne zdi v skladu s tistim, zaradi česar so oni prišli na to funkcijo," je povedal.

Da je komisija pri svojem delovanju naletela na zid, pa je menil Vehovar. Nagel razrast korupcije v Sloveniji pa kaže tudi na širši problem, ki je brezvladje. V Sloveniji je namreč vzporedno s strukturo države nastala struktura, ki je od državne močnejša, je poudaril.

Tako na odločitve v večini resorjev, zlasti v zdravstvenem, finančnem in gospodarskem, pa tudi nasploh v vladi, po njegovih besedah v resnici vplivajo močne interesne organizacije. Prišlo je do prevlade ozkih parcialnih interesov, pri čemer pa vzporedna struktura za svoje delovanje ne potrebuje politike, meni Vehovar.

Po njegovih besedah je zato nujen premislek, ali smo te elite sposobni nadzirati, in po oceni Vehovarja je ta sposobnost nadzora omejena.

Filozof Rok Svetlič je vendarle ocenil, da smo v zadnjem času postali bistveno bolj občutljivi za kršitve temeljev demokratične države. Ne glede na motive lanskoletnih vstaj so imele te po njegovih besedah presežek. Protestniki so namreč napadli vse veje oblasti, obenem pa shodi niso minili samo v znamenju izražanja negativnih stališč, pač pa tudi pozivov k izboljšanju razmer.