Poslanec SDS Branko Grims je predsedovanje označil za zgodovinsko in očital opoziciji, da je vladi, ki si je prizadevala dvigniti ugled Slovenije v tujini, "metala polena pod noge in zlivala gnojnico po državi". V tujino so pošiljali neresnice glede izbrisanih, položaja Romov in cenzure medijev, je dejal. "To je bilo neresnično, a je vrglo madež na celotno Slovenijo." Grims je bil kritičen tudi do slovenskih medijev, ki so po njegovih besedah o slovenskem predsedovanju poročali celo manj kot tuji.
Program vodenja EU je bil kljub naštetemu uresničen in to dobro, je dejal Grims. "Šlo je za pravo balkansko balvansko revolucijo, a nalogo smo dobro opravili." Poslanec vladajoče stranke je poudaril še, da je vlada ob uspešnem vodenju EU tudi zelo uspešno vodila državo. Kot dokaz za to je navedel številke o gospodarski rasti v zadnjem obdobju.
Po besedah Jakoba Presečnika (SLS) si je Slovenija na položaju predsedujoče ustvarila številne socialne mreže, ki bodo olajšale delovanje države kot članice EU, hkrati pa si je Slovenija dvignila prepoznavnost in ugled ter s tem tudi možnosti za slovensko gospodarstvo.
"Delo je bilo opravljeno uspešno in z zavedanjem, da je prihodnost EU tudi naša prihodnost," je menil tudi Ivan Jelen (DeSUS). Anton Kokalj (NSi) pa je dodal, da je slovensko predsedovanje potekalo odlično predvsem s tehničnega vidika, vsebinsko pa so rezultati mešani, eni bolj drugi manj dobri.
Pohvale na račun organizacijske izvedbe predsedovanja so izrekali tudi poslanci opozicije, ki pa so imeli določene pomisleke glede vsebinskih dosežkov. "Vodenje EU je bilo korektno opravljeno in v okviru pričakovanj, kakšnih posebnih vsebinskih dosežkov za Slovenijo pa ni mogoče zaznati," je dejal Samo Bevk (SD). Kot pozitiven dosežek na ravni EU je izpostavil podpis stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov s Srbijo in BiH, a bi bilo po njegovem mnenju potrebno večje soglasje članic glede neodvisnosti Kosova.
Pri predsedovanju EU gre po besedah Majde Širce (Zares) za bolj ali manj tehnično opravilo, ki poteka po že utirjenem in vnaprej določenem tiru, vsekakor pa to ni nobena naravna nesreča, o kateri bi bilo treba razpravljati na izredni seji DZ. Med slabostmi je izpostavila spodrsljaj glede washingtonske depeše, pogrešala pa je tudi nekoliko več odločnosti predsedstva, na primer glede položaja Romov v EU oziroma glede Tibeta in udeležbe na otvoritvi olimpijskih iger v Pekingu.
Bogdan Barovič (SNS) je po drugi strani pogrešal večjo vključenost parlamenta v projekt predsedovanja, čeprav je ta "edina prava vez med državljani in organi EU". Za državljane Slovenije predsedovanje ni prineslo veliko sprememb, saj so cene še vedno visoke, plače pa nizke, je dodal.
Očitke SDS na račun opozicije je Borut Sajovic (LDS) ostro zavrnil. Kot je dejal, opozicija vladi ni metala polen pod noge, temveč ji je omogočila uspešno delo. Boštjan Zagorac (Lipa) pa je poudaril, da je EU predsedovala Slovenija in ne določena politična stranka, ki se zato ne more tolči po prsih in si pripisovati zaslug za vse uspehe.
Kot je v predstavitvi poročila o predsedovanju na začetku izredne seje DZ dejal predsednik vlade Janez Janša, je bilo predsedovanje EU izredno zahteven projekt, ki pa ga je Slovenija, čeprav je imela na razpolago manj sredstev kot ostale države, uspešno izvedla. Poleg izpolnitve ciljev v okviru zastavljenih prednostnih nalog je uspela učinkovito odgovoriti tudi na številne nepredvidljive dogodke.
