Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je v intervjuju za portal siol.net. objavljenem na zadnji dan preteklega leta, dejala, da je dala prijavo na policijo zoper psihoanalitika Romana Vodeba, češ da jo je v oddaji Faktor (na TV3) analiziral in predstavil izključno kot spolni objekt. Dodala je, da bo podala tudi prijavo na AKOS (Agencija za komunikacijska omrežja in storitve) zoper medij, ker da je šlo pri izjavah Vodeba za sovražni govor.
Vodeb je znan po svojih psihoanalitičnih izvajanjih glede slovenskih politikov in političark, pri čemer gre za mnoge pri ocenah psiholoških profilov tudi čez mejo okusnega. Sklicuje se na delovanje nezavednega v povezavi s seksualnostjo. Za Urško Klakočar Zupančič je zaradi njenega večkrat ekscesnega obnašanja na funkciji predsednice DZ tako v eni od oddaj Faktor dejal, da je kot »podivjana kobila, ki je ne moreš osedlati, ker toliko leta, da je noben jezdec ne ukroti«.
Glede njenega poplesavanja in mahanja množici pred častno četo slovenske vojske na lanski proslavi ob dnevu državnosti pa je povedal, da se (pred vojaki) nastavlja kot seksualni objekt in pričakuje, da si jo bodo moški želeli. V Faktorju tik pred novim letom (kaže, da jo je prav ta oddaja najbolj razbesnela) pa se je spraševal, zakaj Klakočarjeve »kot libidinalno pobesnele nihče ne ukroti« in poudaril, da kot političarka ne more nositi razporka do kolka.
V zvezi z njeno prijavo psihoanalitika na policijo smo jo vprašali, ali mu očita katero od kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime (razžalitev, žaljiva obdolžitev …). Ta se namreč glede političnih funkcionarjev preganjajo zgolj na zasebno tožbo. To ni stvar za policijo. Zanimalo nas je, katere konkretno izjave Vodeba šteje za tiste za kazenski pregon, ali bo morda zoper njega vložila odškodninsko tožbo. Odgovorov nismo prejeli. Iz članka v Mladini izhaja, da je šlo za prijavo, v kateri se očita kaznivo dejanje po 297. členu kazenskega zakonika – javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. To pa je s pravnega vidika neumnost, saj zakonskih znakov za to kaznivo dejanje ni.
Za Mladino je Klakočarjeva pojasnila, da pri opisanem ne gre za svobodo govora, nobeno konstruktivno kritiko, ampak za odkrit seksizem in razčlovečenje oziroma za ponižanje človeka na spolni objekt. Na drugi strani Vodeb odgovarja, da bi se morala ravno predsednica DZ zamisliti nad vsem, kar si misli o sebi in kritiko končno jemati resno – ker je kritika v resnici dobronamerna in nikakor žaljiva. Neki svetovalec bi ji moral tudi namigniti – če je užaljena, ko sliši nekaj neljubega o sebi, ne sme kar znoreti in hiteti na policijo in AKOS.
Tudi voditelj oddaje Faktor Aljuš Pertinač pravi, da o tej političarki ni bilo izrečeno nič žaljivega, nič kaznivega. Klakočarjeva pa bi se morala zavedati, da je na funkciji, ki prinaša tudi najvišji prag dovoljene kritike. Zavrača navedbe, da bi imel Vodeb sovražni odnos do žensk. Nasprotno, v svoji knjigi Prvi spol jih čisla. Ravno dan pred omenjeno prednovoletno oddajo, v kateri je bil govor tudi o predsednici DZ, pa je Vodeb ostro kritiziral zlorabe žensk, ki jih je počel pater Marko Rupnik, dodaja Pertinač.
