Koalicija je v obravnavi zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) na odboru DZ za kulturo zavrnila dopolnilo SDS, po katerem bi uprava za imenovanje urednikov potrebovala soglasje novinarjev. Obravnava se je zato končala z vključitvijo dopolnila koalicije, s katerim so število članov programskega sveta povečali za dva člana.
Z dopolnilom koalicije so člani odbora prvotno besedilo zakona spremenili tako, da se število članov v programskem svetu s 15, kot to v predlogu zakona predlaga ministrstvo za kulturo, razširi na 17 članov. Pri tem bi dodatnega člana dobili narodni skupnosti, ki bi imeli v svetu dva člana, oba pa bi v svet imenovali sami (po prvotnem predlogu bi imeli enega člana, ki bi ga imenoval predsednik države). Člana v svetu bi na novo dobile tudi nevladne organizacije, ki delujejo na področju uresničevanja in razvoja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, na njihov predlog pa bi ga imenoval predsednik države.SDS je predlagala dopolnilo, po katerem bi člana v svetu dobile tudi invalidske organizacije, vendar na odboru ni bilo sprejeto.
Še pred tem so poslanci na odboru sprejeli dopolnilo SD, po katerem bi tretji, parlamentarni program ostal v domeni RTVS in ne bi prešel pod pristojnost parlamenta, kot je to v osnovnem besedilu zakona predlagalo ministrstvo za kulturo. Po mnenju Mirana Potrča (SD) je namreč smiselno, da program ostane pod okriljem RTVS. Tako je treba sprejeti takšno določbo, ki ne bo puščala dvomom o tem, kako dolgo in ali sploh še bo obstajal tretji program, je dejal.
Za Branka Grimsa iz SDS, ki je predlagala podobno dopolnilo kot SD, je omenjeni tretji program dober in kakovosten, hkrati pa pomeni pomembno demokratično pridobitev. Prenos ustvarjanja programa na parlament pa bi po njegovih besedah pomenil ukinitev programa, saj parlament zanj nima ne tehničnih ne finančnih sredstev.
Kar nekaj razprave so člani odbora posvetili na koncu sprejetemu dopolnilu SD in LDS, po kateri bi bila RTVS med drugim zavezana pripravljati programske vsebine tudi za pripadnike narodnih skupnosti republik nekdanje Jugoslavije. Majda Potrata (SD) je ocenila, da je takšno dopolnilo smiselno, saj gre za ljudi, ki tudi plačujejo RTV prispevke. "Ko zagovarjam to dopolnilo, želim izražati solidarnost z njimi. Vsi smo državljani in državljanke te države," je dejala.
Na drugi strani je Branko Grims ocenil, da dopolnilo brez potrebe odpira "pandorino skrinjico". Po njegovem se lahko zgodi, da se bodo kmalu oglasili pripadniki tudi drugih držav - denimo držav EU - in zahtevali svoje programske vsebine. Tudi sicer gre po njegovem pri dopolnilu zgolj za nepotrebno obujanje "jugonostalgije".
Trije poslanci s prvopodpisanim Andrejem Magajno (SD) so predlagali dopolnilo, s katerim bi v zakon vnesli ureditev, po kateri bi imele neparlamentarne stranke, ki so izpolnile pogoje za kandidiranje na volitvah, na RTVS enako možnost predstavitve kot parlamentarne stranke, vendar dopolnilo ni dobilo podpore.
Je pa izmed nekaj več deset dopolnil, ki so bila vložena k zakonu, podporo dobilo koalicijsko dopolnilo, po katerem se lahko RTVS zadolžuje le s predhodnim soglasjem, dolgovi in garancije zavoda pa ne smejo preseči 25 odstotkov letnega zneska iz naslova RTV prispevka.