Urednik Večera Ranc zaslišan zaradi poročanja o Probanki

Toplak se je v članku o slabih kreditih Probanke in njenih dolžnikih osredotočil predvsem na tiste dolžnike, ki imajo bonitetno oceno C in manj, kar pomeni, da njihovi krediti, vsaj v celoti, banki morda nikoli ne bodo poplačani.

Kot je pojasnil novinar Večera, pri pisanju o problematičnih posojilnih dolžnikih Probanke ni šlo za razkrivanje poslovne skrivnosti, ampak za pisanje v interesu javnosti, še posebej pa zaposlenih, komitentov, lastnikov in vseh drugih deležnikov banke.

"S člankom je bilo nakazano, kako in koliko so v banki posojali denar družbam v lasti vodilnih banke, njihovih sorodnikov in nekaterim drugim družbam, tako ali drugače povezanim z nekdanjim vodstvom Probanke," je dejal Toplak.

Ranc je danes za STA povedal, da se novinarji in uredniki pri svojem delu pogosto soočajo z različnimi oblikami pritiskov, od najbolj brutalnih, do cele palete prefinjenih. Na zaslišanju je policistom povedal, da se v tej fazi postopka ne bo zagovarjal in da novinar ne sme izdati virov, ker to ne bi bilo skladno z novinarsko etiko.

"Spomnimo se samo krutega napada na Večerovega novinarja Mira Petka, ki bi se skoraj končal z najhujšim, v naboru lastnih izkušenj pa seveda ne morem mimo afere Vič-Holmec. Tudi takrat sem bil zaslišan in svojih virov policiji nisem izdal, nato pa je policija nezakonito in neupravičeno pridobivala podatke o mojem delu. Vložil sem civilno tožbo in sodišče mi je na koncu pritrdilo, država je plačala odškodnino.

Pojasnil iz Probanke in policije za zdaj še niso posredovali, Ranc pa je še povedal, da se je banka odločila tudi za odškodninsko tožbo. Tik pred ponedeljkovim zaslišanjem naj bi tako na Večeru prejeli visok odškodninski zahtevek, kar razumejo kot nov poskus ustrahovanja in napada na javno besedo in javni interes. Probanka toži Večer, avtorja članka in odgovornega urednika, kar niža demokratične standarde v državi, je še dodal Ranc.

Na omenjeno dogajanje sta se že odzvala tudi zastopstvo uredništva Večera in njihov aktiv Društva novinarjev Slovenije. V skupni izjavi sta med drugim zapisala, da so odkloni od družbenomoralnih vrednot, etično sporna ravnanja, osebno okoriščanje na račun družbe, povezovanja iz koristoljubja ter izogibanje nadzoru nepravilnosti, ki jih niti poslovna skrivnost ne more skriti. Novinarje pri pisanju o tem vodi zgolj interes pravice do obveščenosti, kar je osnovna naloga medijev.

"Naših virov ne izdajamo. So naša največja moč v skupnem prizadevanju za pravično družbo. Glede na dogajanja, o katerih poročamo praktično vsakodnevno, menimo, da so sprotna razkrivanja nepravilnosti naša naloga, pa tudi obveza do bralcev, nemara bolj potrebna kot kadarkoli doslej," so še zapisali novinarji Večera in ostro protestirali proti kakršnikoli obliki poskusov vplivanja na novinarje, ne glede na to, od kod ti pritiski prihajajo.