Odgovorna urednica Financ Simona Toplak se lahko počuti varno pred organi pregona. Ljubljansko tožilstvo je ne bo kazensko preganjalo zaradi zlorabe osebnih podatkov v primeru odpuščenega novinarja Jake Elikana, ki ga je februarja 2012 brez njegovega soglasja podpisala pod opravičilom z naslovom Janković ni ravnal koruptivno. Novinar je zaradi njenega ravnanja protestiral pri direktorju Petru Franklu, ta pa mu je izročil odpoved delovnega razmerja iz poslovnih razlogov. Prav takrat je v Sloveniji oblast prevzemala (Jankovićeva) Pozitivna Slovenija, njena kandidatka Alenka Bratušek je bila nato izvoljena za predsednico vlade.
Po letu dni so Toplakovo zmotili zapisi na družabnih omrežjih o razlogih za Elikanovo odpustitev, zato je 14. maja lani napisala članek V Jako Elikana smo izgubili zaupanje, v katerem je priznala, da je ona napisala popravek in opravičilo in kot avtorja podpisala Elikana. Pri tem se je sklicevala na običajno prakso, za katero naj bi vedel tudi Elikan. »Če bi zaznala, da ima Elikan kot novinar s priznanjem ali popravljanjem svoje napake ter z opravičilom tudi v tem primeru težave, bi pod popravek oziroma resnično informacijo podpisala sebe,« je med drugim zapisala. Elikan pa je v odgovoru zanikal, da bi on naredil napako, pač pa naj bi jo v resnici dnevni urednik, ki mu je spremenil naslov in uvodni del. Tega Toplakovi ni mogel pojasniti, ker ga niti ni želela poslušati. Ob tem je še enkrat poudaril, da ji ni dal soglasja, da ga podpiše pod popravek članka.
Kmalu potem je zoper Toplakovo na policijo prispela kazensko ovadba zaradi zlorabe osebnih podatkov, prijavitelj naj bi bil anonimen, policija pa je junija lani v zvezi s tem zaslišala Elikana kot oškodovanca. Elikan pravi, da je policija zadevo kvalificirala kot kršitev 1. odstavka 143. člena KZ RS, oktobra pa je tožilka Karmen Erčulj ugotovila, da je »prepoznati zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po 4. odstavku 143. člena KZ RS«, saj gre za namen » ... pri bralcih ustvarjati vtis, da je navedeni članek objavil Jaka Elikan, čeprav ga dejansko ni, s tem pa je po oceni tožilstva osumljena izpolnila zakonske znake naznanjenega kaznivega dejanja.« Ker pa je po njeni ugotovitvi Elikan zamudil rok za predlog kazenskega pregona, ga je napotila na subsidiarno (zasebno) tožbo, za katero pa se ni odločil. Kako je tožilka ugotovila, kdaj je zvedel za storilca kaznivega dejanja, pa iz njenega sklepa ni razvidno.
Četrti odstavek 143. člena KZ RS določa: »Kdor prevzame identiteto druge osebe ali z obdelavo njenih osebnih podatkov izkorišča njene pravice, si na njen račun pridobiva premoženjsko ali nepremoženjsko korist ali prizadene njeno osebno dostojanstvo, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.« S tožilstva so nam sicer uradno sporočili, da je pristojna tožilka kazensko ovadbo zavrgla, ker so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon.