"Vsa posojila Ultri so bila ustrezno zavarovana," je pred preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje ravnanja ministra za visoko šolstvo Gregorja Golobiča, dejal Miloš Urbanija iz Ultre. Ob njem je komisija zaslišala še predsednika komisije DZ za nadzor javnih financ Andreja Vizjaka in nekdanjega predsednika nadzornega sveta NLB Igorja Marinška.
Soustanovitelj Ultre Urbanija, ki je bil do 31. decembra 2004 tudi direktor podjetja, je predsedniku komisije Rudolfu Petanu (SDS) zagotovil, da družba, če ne bi imela ustrezno zavarovanih kreditov, teh ne bi dobila.Pojasnil je, da minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Golobič na januarski izredni seji DZ, na kateri je beseda tekla tudi o tem, takrat ni vedel, da je Ultra zaprosila za reprogramiranje posojil, o tem ga niti ne obveščajo. Poudaril je še, da Golobič tudi nikoli od banke ni zahteval ugodnejših pogojev za posojila.
Ultra je imela pri NLB od junija lani za 5,7 milijona evrov posojil, od tega so jih že odplačali slabi dve tretjini, je dejal.
Urbanija je opozoril še, da je Ultra medijsko zelo izpostavljena in da je, ker zaposlenim niso mogli več zagotavljati dela, zaposlenim predlagal ustanovitev socialnega podjetja. Tako je 16 bivših zaposlenih v Ultri ustanovilo Instal, v katerem pa nihče iz Ultre nima lastniškega deleža. Ultra ima sicer danes zaposlenih le še osem ljudi, potem ko jih je imela junija lani še več kot 100.
Vizjak (SDS), ki je pred komisijo stopil že julija, a je komisija sejo zaradi nesklepčnosti prekinila, je znova poudaril, da je ključni problem zgodbe, ki jo je pod drobnogled vzela preiskovalna komisija, ravnanje NLB, ki je Ultri brez ustreznega zavarovanja odobrila kredit, in ne uhajanje podatkov o kreditni izpostavljenosti Ultre v javnost.
Za Vizjaka je sicer zaskrbljujoče, da več kot polovica kreditov v Sloveniji ni ustrezno zavarovanih in skladnih s pravili Banke Slovenije. Po njegovi oceni je v Ultri okoli 80 odstotkov kreditov neustrezno zavarovanih.
Poslanka Zaresa Cveta Zalokar Oražem je Vizjaka spomnila, da tovrstno dajanje posojil za banke v letih, ko so imele velik finančni potencial, ni bilo nobena posebnost. Ob tem je povzela navedbe bančnikov, da je bila to običajna praksa, banke vedno niso zahtevale zavarovanj. Po Vizjakovi oceni pa je bilo to običajno le za "posvečene", politično gledano je šlo za krog ljudi "iz istega gnezda".
Zalokar Oražmova je Vizjaka spomnila tudi na to, da je bila večina takšnih kreditov dana v času vlade, v kateri je bil tudi sam minister. Kot je poudarila, so imeli vzvode, da nadzorujejo NLB. Po Vizjakovem prepričanju pa vlada nima nikakršnega vpliva pri dodeljevanju konkretnih kreditov, saj je to odgovornost banke, izključno vlogo pa je imela uprave banke, ki jo je takrat vodil Marjan Kramar.
Precej časa so poslanci namenili dokumentom, vključno s tabelo o kreditni izpostavljenosti Ultre, pri čemer je bilo zavarovanje kredita označeno z ničlo, ki jih je pridobil Vizjak. Vizjak je pojasnil še, da jih je na mizo dobil v tiskani obliki v času, ko ga ni bilo v pisarni, Zalokar Oražmova pa je navedla, da je bil ta dokument stiskan v pisarni takratnega prvega moža NLB Draška Veselinoviča.
Nekdanji prvi nadzornik NLB Marinšek je podaril, da se je nadzorni svet "ukvarjal" le s potrditvijo kreditov, katerih znesek je presegal določen odstotek temeljnega kapitala banke, o ostalih kreditih pa se nadzorniki niso pogovarjali.
Ob tem je spomnil, da o konkretnih poslih ne more govoriti, ker ga k temu zavezuje načelo zaupnosti. Marinšek je tudi zanikal Vizjakovo trditev, da so posojila brez ustreznih zavarovanj dobivala podjetja, ki so pripadala zgolj eni politični opciji.