Številne civilne iniciative in aktivni posamezniki v četrtnih skupnosti v Ljubljani opozarjajo na brezobzirno, nedemokratično in samovoljno oblast ljubljanskega župana Zorana Jankovića in njemu vdanih mestnih svetnikov. Bivanje v Ljubljani ni več prijetno in razmere so prav obupne.
To potrjuje sprejetje odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana (strateški in izvedbeni del), s katerim je bila zavrnjena velika večina pripomb kar celotnih mestnih četrtnih skupnosti. Prav zato se je na pobudo arhitekta dr. Fedje Koširja in mestnega svetnika Mihe Jazbinška ob podpori civilnih iniciativ začelo zbiranje podpisov za referendum proti odloku.Da bi preprečili uresničitev Jankovićevih velikopoteznih in dobičkonosnih gradbenih načrtov, bo treba do 5. oktobra na vseh upravnih enotah zbrati kar 11.000 podpisov. Glavni in konkretni razlogi za zbiranje podpisov so v preobrazbi javnih in kmetijskih zemljišč v zazidljiva zemljišča ter širjenje zazidljivih površin na območja nekdanje tovarne Tobačna, Stare Šiške, za Bežigradom, na Taboru, v Dravljah in Kosezah. Obenem se z novim načrtom načrtno uničuje kulturna dediščina v Stari Šiški, na Plečnikovem stadionu in v Kolizeju. Za privabljanje osebnega prometa v mestno središče, zaradi česar se stopnjuje onesnaženost zraka, naj bi razširili tudi vpadnice, zgradili številne podzemne garaže in celo predora pod Golovcem in Rožnikom; zaradi zadnjega lahko nastanejo pogubne posledic za zaloge vode pod Rožnikom.
Stolpnice kot tivolski grad
Če bodo zbrali dovolj podpisov, bodo volivci na naknadnem referendumu odločali o uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (ta je v skladu z izvedbenim delom odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana) pa bo odločalo ustavno sodišče. Podrobni načrt namreč ne upošteva odloka o zaščiti Plečnikove arhitekture.
Pobudo za oceno ustavnosti sta v imenu stanovalcev Fondovih blokov vložila Katarina Bajželj Žvokelj in Peter Rondaij, ki nam je povedal, da je odlok o zaščiti Plečnikove arhitekture sprejela celo vlada Boruta Pahorja: »Z njim je določeno, da mora območje Plečnikove arhitekture ostati v tradicionalni rabi, torej kot zelenica, kot odprti prostor. Čeprav pozidava ni dopustna, jo kljub temu predvideva sporni načrt. Tako naj bi na tem prostoru zgradili kar tri stolpnice v obsegu ljubljanskega tivolskega gradu.«
Kljub temu po prepričanju mestne občine te stolpnice ne bi pomenile bistvenega posega v kulturnovarstveni režim, kar je navadna farsa. Prav zato je treba, kot opozarja Rondaij, načrtovani projekt izključiti iz načrta, čemur pa nasprotuje glavni investitor Joc Pečečnik: »Da bi lahko uresničil svoj načrt, je zgolj na podlagi naročilnice svojega podjetja in soglasja zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki sploh ni pristojen za izdajo takih dovoljenj, nezakonito zagradil Plečnikov stadion.«
VEČ V TISKANI IZDAJI