Stadion v Stožicah, s katerim se želi župan Zoran Janković bahati pred lokalnimi volitvami, bo po mnenju sindikalistov spomenik poteptanih človekovih pravic. Zaradi roka, ki ga je določil za dokončanje, so morali delavci na gradbišču stadiona garati sredi najhujšega mraza in snega od jutra do večera, vse konce tednov ter brez ustreznega in človeka vrednega plačila.
Delovni inšpektor je ugotovil kršitve zakonodaje v podjetju Arming, ki je eno od podizvajalcev Energoplana. Slišati je, da to še zdaleč ni osamljen primer, saj naj bi nekateri drugi podizvajalci v Stožicah še bolj kruto ravnali z delavci, ki gradijo Jankovićev glavni objekt. Prvi vzrok za teptanje delavskih pravic je rok, ki ga je določil župan Janković, ko je z družbo Grep sklenil pogodbo, da morajo biti dela na stadionu končana do 30. junija 2010, sicer bodo morali izvajalci plačati zamudne penale.Podobne pogodbe je družba Grep sklenila z glavnimi izvajalci Gradisom G, Energoplanom in Primorjem, ti pa s podizvajalci, ki pa imajo še svoje podizvajalce. Nekateri so morali ponuditi tudi 40-odstotne popuste, da so sploh lahko bili izbrani, v krizi je namreč vsaka pogodba dobrodošla. Kratko so seveda potegnili najnižji podizvajalci in delavci, ki se morajo odrekati osnovnim pravicam dela, sicer bi lahko svoje podjetja spravili v še hujše težave, celo v propad.
Kršitve v Armingu
Toda delavcem iz skupine Arming, ki v Jankovićevem projektu sodeluje s podjetjema Arming Operativa in Arming Mont, je prekipelo. Čeprav je večina podpisala izjave, s katerimi se odpovedujejo izplačilu regresa,so se v glavnem vsi – med njimi so tudi tisti, ki so podpisali sporne izjave – obrnili na sindikat in delovno inšpekcijo.
Ta je že opravila inšpekcijski postopek in zaradi ugotovljenih kršitev delovnopravne zakonodaje uvedla postopek o prekršku zoper delodajalca Arming Operativa. Podjetje svojim zaposlenim ni izplačalo regresa za leto 2009. Inšpektor je še ugotovil, da delodajalec ni izplačal plač v določenem roku, poleg tega pa so delavci od oktobra lani do 31. januarja letos nepretrgano opravljali nadure, čeprav je nadurno delo po zakonu bolj izjema kot pravilo.
Kot opozarjajo v sindikatu gradbenih delavcev pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, veljavna zakonodaja dopušča največ 170, s posebnim dovoljenjem zaposlenega pa tudi 230 nadur v vsem letu, Armingovi delavci pa so opravili 1200 ur. Težava pa je v tem, da so evidence pomanjkljive, kar je opazil tudi delovni inšpektor. Tako je povsem mogoče, da delavci dejansko niso dobili plačanega vsega nadurnega dela, kar zatrjujejo nekateri med njimi.
VEČ V TISKANI IZDAJI