Za prvega predstavnika Slovenije v Vatikanu je bil Falež imenovan 31. januarja 1991, uradno za veleposlanika pa 22. julija naslednje leto. Maja 1997 je bil s funkcije odpoklican, potem ko se je odločil za odstop.
Med njegovim službovanjem v Vatikanu je Sveti sedež 13. januarja 1992, dva dni pred ostalimi državami Evropske skupnosti priznal Slovenijo. Sodeloval je tudi pri pripravi in izvedbi obeh obiskov papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.
Sožalje svojcem ob smrti veleposlanika Faleža je danes v pismu izrazil tudi slovenski predsednik Danilo Türk. Kot je poudaril, je prvi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu v Sloveniji in tujini pustil velik pečat. Izpostavil je tudi njegov prispevek pri osamosvajanju Slovenije in prizadevanje za uveljavljanje Slovenije na različnih področjih njegovega delovanja.
Nova Slovenija je ob tem na svoji spletni strani objavila naslednje sporočilo:
V večernih urah včerajšnjega praznika, 8. decembra 2009, je v Rimu umrl
prvi veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu dr. Štefan
Falež. Njegovo življenje je bilo eno samo služenje slovenskemu narodu
in Cerkvi.
Štefan Falež je bil rojen 3. decembra 1920 v Orehovi vasi v občini Hoče-Slivnica pri Mariboru. Leta 1940 je maturiral na Klasični gimnaziji v Mariboru, nato pa se je vpisal na Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani.
Aprila 1941, ko je Nemčija napadla Jugoslavijo, je v Beogradu služboval kot uradnik na prosvetnem ministrstvu. Preko Bosne in Hercegovine se je vrnil v Slovenijo ter decembra istega leta odšel v Rim.
Jugoslovanska kraljeva vlada v Londonu ga je februarja 1942 dodelila na Kraljevsko veleposlaništvo pri Svetem sedežu. To službo je opravljal do jeseni 1944, ko se je zaradi sporazuma med londonsko vlado in NOV odrekel službi na veleposlaništvu.
Ostal je v Rimu in se zaposlil pri Komisiji za begunce (Displaced Persons) Zavezniške vojaške vlade (AMG) in v uradu Ameriške škofovske konference za pomoč (Catholic Relief Services), kjer deloval do leta 1949, ko je odšel v ZDA na podiplomski študij za mednarodno pravo na Univerzi Loyola v Chicagu.
Leta 1951 ga je Sveti sedež imenoval za predstavnika Mednarodne katoliške komisije (ICM) v Venezueli in Kolumbiji, kjer je služboval do leta 1954, ko je bil imenovan za generalnega sekretarja Komisije v Ženevi.
Junija 1954 se je vrnil v Rim in začel z lastno dejavnostjo na turističnem, gradbenem in hotelskem področju. Upravljal je Agencijo CATINTOURS, Residenze Via Aurelia, Villo Stritch, hotel Holiday Inn – St.Peters's, Rome American Hospital in različni zasebne komplekse.
Štefan Falež v vseh letih življenja v tujini ni nikoli pozabil na domovino. V sebi je nosil neizmerno željo po samostojni državi Sloveniji. Ne glede na zaposlenost se je neprestano ukvarjal s slovenskimi težavami, predvsem v ZDA, kjer je bil sopobudnik Agencijskega odbora za svobodno Slovenijo in soustanovitelj (1950, Chicago) mesečne publikacije SLOVENSKA DRŽAVA.
V letih od 1964 do 1985 je sodeloval pri tehnični organizaciji papeških potovanj. Organiziral je devet potovanj papeža Pavla VI. in petindvajset potovanj papeža Janeza Pavla II. V znamenje priznanje za njegovo prostovoljno sodelovanje ga je sveti oče imenoval za svojega "dvornika" (gentiluomo).
Ko je Slovenija postala neodvisna, ga je vlada slovenske pomladi, ki jo je vodil Lojze Peterle, imenovala za prvega veleposlanika Republike Slovenije pri Svetem sedežu. Republiko Slovenijo je na tem mestu zastopal od 31. januarja 1991 (najprej kot pooblaščeni predstavnik, od 22. julija 1992 pa kot veleposlanik) do 26. maja 1997, ko se je zaradi tega, ker v odnosih med Slovenijo in Svetim sedežem ni dosegel vidnejšega napredka po tehtnem premisleku odločil za odstop. V dopisu Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije veleposlanik dr. Štefana Faleža med drugim navaja: "V zvezi s poročili o mojem odstopu kot slovenski veleposlanik pri Svetem Sedežu se mi zdi primerno, da Urad za stike z javnostjo na Ministrstvu za zunanje zadeve navede tudi, da sem v mojih pismih predsedniku Slovenije, gospodu Milanu Kučanu in ministru za zunanje zadeve, gospodu Zoranu Thalerju, izrazil željo, da končam svoj mandat ne toliko zaradi načrtovane nadomestitve, kolikor 'zaradi neuspehov na področju odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem' in 'zaradi nesprejemljivega nerazumevanja in zaradi osebnega neuspeha na področju ureditve odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem'. Pridržujem si pravico, da objavim ali izročim svoja odstopna pisma javnim medijem in da tudi osebno pojasnim 'nesprejemljiva nerazumevanja' in 'osebne neuspehe'." dr. Štefan Falež
Na podlagi odstopne izjave je takratni predsednik RS Milan Kučan 26. maja 1997 podpisal ukaz o odpoklicu dr. Štefana Faleža, izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije pri Svetem sedežu.
Tudi po njegovi zaslugi je Vatikan 13. januarja 1992 priznal Slovenijo in s tem spodbudil države evropske skupnosti, da so dva dni za tem izpolnile obljubo mednarodnega priznanja naše države. Štefan Falež je poleg tega sodeloval še pri pripravi in izvedbi obeh obiskov papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.
Za časa svojega mandata pri Svetem sedežu je organiziral uradni obisk predsednika Milana Kučana pri svetem očetu in dosegel, da mu je Sveti sedež podelil vatikansko odlikovanje (Collare dell'Ordine Piano), ki ga do danes ni dobil še nobeden od državnikov bivše Jugoslavije.
Od leta 1997 do leta 2001 je dr. Falež bil veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda pri Svetem sedežu, nato pa veleposlanik istega reda v Srbiji in Črni gori. Leta 2006 je bil imenovan za svetnika veleposlaništva Republike Slovenije pri Svetem sedežu.
Na poslovnem področju je bil predsednik hotelirske družbe HOTEL INVEST ITALIANA Spa, ki upravlja hotele v Rimu, v Neaplju in Milanu. Bil je tudi predsednik družbe HEALTH CARE ITALIANA Spa, ki upravlja bolnišnico ROME AMERICAN HOSPITAL.
Nekdanji predsednik Republike Italije Carlo Ciampi ga je v maju leta 2003 imenoval za Cavaliere del Lavoro, slovenski škofje pa so na seji Slovenske škofovske konference 7. marca 2006 dr. Faležu izročili odličje svetih Cirila in Metoda.
Dr. Štefanom Faležem je odšel k večnemu počitku pomirjen. Izpolnila se mu je življenjska želja po samostojni državi Sloveniji. Njegov prispevek k temu edinstvenemu in največjemu zgodovinskemu projektu slovenskega naroda je neprecenljiv. Veliko bi nam še imel povedati. Od njega bi se lahko še veliko naučili. Kar smo morda zamudili, ni izgubljeno. Ostajajo namreč njegovi prijatelji, ki v sebi nosijo košček njegovega srca.
Vodstvo Nove Slovenije skupaj s članstvom dr. Štefanu Faležu izreka iskreno zahvalo in priznanje za vsa njegova neprecenljiva dejanja za slovenski narod in samostojno državo Slovenijo.
Štefan Falež je bil rojen 3. decembra 1920 v Orehovi vasi v občini Hoče-Slivnica pri Mariboru. Leta 1940 je maturiral na Klasični gimnaziji v Mariboru, nato pa se je vpisal na Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani.
Aprila 1941, ko je Nemčija napadla Jugoslavijo, je v Beogradu služboval kot uradnik na prosvetnem ministrstvu. Preko Bosne in Hercegovine se je vrnil v Slovenijo ter decembra istega leta odšel v Rim.
Jugoslovanska kraljeva vlada v Londonu ga je februarja 1942 dodelila na Kraljevsko veleposlaništvo pri Svetem sedežu. To službo je opravljal do jeseni 1944, ko se je zaradi sporazuma med londonsko vlado in NOV odrekel službi na veleposlaništvu.
Ostal je v Rimu in se zaposlil pri Komisiji za begunce (Displaced Persons) Zavezniške vojaške vlade (AMG) in v uradu Ameriške škofovske konference za pomoč (Catholic Relief Services), kjer deloval do leta 1949, ko je odšel v ZDA na podiplomski študij za mednarodno pravo na Univerzi Loyola v Chicagu.
Leta 1951 ga je Sveti sedež imenoval za predstavnika Mednarodne katoliške komisije (ICM) v Venezueli in Kolumbiji, kjer je služboval do leta 1954, ko je bil imenovan za generalnega sekretarja Komisije v Ženevi.
Junija 1954 se je vrnil v Rim in začel z lastno dejavnostjo na turističnem, gradbenem in hotelskem področju. Upravljal je Agencijo CATINTOURS, Residenze Via Aurelia, Villo Stritch, hotel Holiday Inn – St.Peters's, Rome American Hospital in različni zasebne komplekse.
Štefan Falež v vseh letih življenja v tujini ni nikoli pozabil na domovino. V sebi je nosil neizmerno željo po samostojni državi Sloveniji. Ne glede na zaposlenost se je neprestano ukvarjal s slovenskimi težavami, predvsem v ZDA, kjer je bil sopobudnik Agencijskega odbora za svobodno Slovenijo in soustanovitelj (1950, Chicago) mesečne publikacije SLOVENSKA DRŽAVA.
V letih od 1964 do 1985 je sodeloval pri tehnični organizaciji papeških potovanj. Organiziral je devet potovanj papeža Pavla VI. in petindvajset potovanj papeža Janeza Pavla II. V znamenje priznanje za njegovo prostovoljno sodelovanje ga je sveti oče imenoval za svojega "dvornika" (gentiluomo).
Ko je Slovenija postala neodvisna, ga je vlada slovenske pomladi, ki jo je vodil Lojze Peterle, imenovala za prvega veleposlanika Republike Slovenije pri Svetem sedežu. Republiko Slovenijo je na tem mestu zastopal od 31. januarja 1991 (najprej kot pooblaščeni predstavnik, od 22. julija 1992 pa kot veleposlanik) do 26. maja 1997, ko se je zaradi tega, ker v odnosih med Slovenijo in Svetim sedežem ni dosegel vidnejšega napredka po tehtnem premisleku odločil za odstop. V dopisu Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije veleposlanik dr. Štefana Faleža med drugim navaja: "V zvezi s poročili o mojem odstopu kot slovenski veleposlanik pri Svetem Sedežu se mi zdi primerno, da Urad za stike z javnostjo na Ministrstvu za zunanje zadeve navede tudi, da sem v mojih pismih predsedniku Slovenije, gospodu Milanu Kučanu in ministru za zunanje zadeve, gospodu Zoranu Thalerju, izrazil željo, da končam svoj mandat ne toliko zaradi načrtovane nadomestitve, kolikor 'zaradi neuspehov na področju odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem' in 'zaradi nesprejemljivega nerazumevanja in zaradi osebnega neuspeha na področju ureditve odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem'. Pridržujem si pravico, da objavim ali izročim svoja odstopna pisma javnim medijem in da tudi osebno pojasnim 'nesprejemljiva nerazumevanja' in 'osebne neuspehe'." dr. Štefan Falež
Na podlagi odstopne izjave je takratni predsednik RS Milan Kučan 26. maja 1997 podpisal ukaz o odpoklicu dr. Štefana Faleža, izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije pri Svetem sedežu.
Tudi po njegovi zaslugi je Vatikan 13. januarja 1992 priznal Slovenijo in s tem spodbudil države evropske skupnosti, da so dva dni za tem izpolnile obljubo mednarodnega priznanja naše države. Štefan Falež je poleg tega sodeloval še pri pripravi in izvedbi obeh obiskov papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.
Za časa svojega mandata pri Svetem sedežu je organiziral uradni obisk predsednika Milana Kučana pri svetem očetu in dosegel, da mu je Sveti sedež podelil vatikansko odlikovanje (Collare dell'Ordine Piano), ki ga do danes ni dobil še nobeden od državnikov bivše Jugoslavije.
Od leta 1997 do leta 2001 je dr. Falež bil veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda pri Svetem sedežu, nato pa veleposlanik istega reda v Srbiji in Črni gori. Leta 2006 je bil imenovan za svetnika veleposlaništva Republike Slovenije pri Svetem sedežu.
Na poslovnem področju je bil predsednik hotelirske družbe HOTEL INVEST ITALIANA Spa, ki upravlja hotele v Rimu, v Neaplju in Milanu. Bil je tudi predsednik družbe HEALTH CARE ITALIANA Spa, ki upravlja bolnišnico ROME AMERICAN HOSPITAL.
Nekdanji predsednik Republike Italije Carlo Ciampi ga je v maju leta 2003 imenoval za Cavaliere del Lavoro, slovenski škofje pa so na seji Slovenske škofovske konference 7. marca 2006 dr. Faležu izročili odličje svetih Cirila in Metoda.
Dr. Štefanom Faležem je odšel k večnemu počitku pomirjen. Izpolnila se mu je življenjska želja po samostojni državi Sloveniji. Njegov prispevek k temu edinstvenemu in največjemu zgodovinskemu projektu slovenskega naroda je neprecenljiv. Veliko bi nam še imel povedati. Od njega bi se lahko še veliko naučili. Kar smo morda zamudili, ni izgubljeno. Ostajajo namreč njegovi prijatelji, ki v sebi nosijo košček njegovega srca.
Vodstvo Nove Slovenije skupaj s članstvom dr. Štefanu Faležu izreka iskreno zahvalo in priznanje za vsa njegova neprecenljiva dejanja za slovenski narod in samostojno državo Slovenijo.