Novico o smrti Šarona so danes prvi sporočili iz urada sedanjega izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja. "Ni ga več. Odšel je, ko se je sam odločil, da bo odšel," pa je novinarjem pred bolnišnico Šeba, kjer je Šaron ležal, kmalu zatem sporočil njegov sin Gilad. Obenem se je zahvalil zdravniškemu osebju in vsem, ki so molili za njegovega očeta.
Direktor bolnišnice pri Tel Avivu Šlomo Noj je pojasnil, da je Šaronu danes okoli 13. ure po srednjeevropskem času odpovedalo srce. Kot je spomnil, je njegovo zdravje v zadnjem tednu in pol nazadovalo. "V minulem tednu se je boril s presenetljivo močjo in odločnostjo proti poslabšanju svojega stanja. Danes se je poslovil mirno s svojo ljubečo družino ob strani," je še dejal Noj po poročanju tujih tiskovnih agencij.
3. januarja so iz bolnišnice sporočili, da se delovanje Šaronovih vitalnih organov postopoma slabša, zaradi česar je njegovo življenje ogroženo. Pred dvema dnevoma so nato poročali o ponovnem poslabšanju in stanje označili kot "izredno kritično".
Izraelski mediji medtem že pišejo o Šaronovem pogrebu, ki mora v skladu z judovskimi pravili potekati čim prej po smrti. Državni pogreb naj bi tako potekal v ponedeljek, od nedelje pa bo truplo pokojnega premiera ležalo v parlamentu, imenovanem kneset. Iz ZDA so že sporočili, da bo njihovo delegacijo na pogrebu vodil podpredsednik Joe Biden.
Šarona naj bi nato na njegovo željo pokopali na hribu nedaleč od njegovega ranča na jugu Izraela ob soprogi Lili, ki je umrla za rakom.
Nekdanji general je veljal za enega najbolj kontroverznih izraelskih politikov. Predsednik izraelske vlade je bil med letoma 2001 in 2006. Po dolgoletnem članstvu v desno usmerjeni stranki Likud je novembra 2005 ustanovil sredinsko stranko Kadima in takrat povzročil pretres na izraelski politični sceni.
Čeprav je veljal za nepopustljivega politika vojaškega kova, ki je leta 2000 z obiskom na Tempeljskem griču v Jeruzalemu sprožil drugo palestinsko vstajo, je leta 2005 z umikom z območja Gaze kot prvi izraelski voditelj izpraznil del zasedenih palestinskih ozemelj.
Po novici o smrti so se Šaronu v izjavah že poklonili najvišji predstavniki izraelskih oblasti, medtem ko so ga Palestinci označili za zločinca. "Njegov spomin bo za vedno ostal v srcu našega naroda," je dejal Netanjahu in ga označil za "pogumnega borca" in "enega največjih vojaških vodij izralskih obrambnih sil".
"Moj dragi prijatelj Arik Šaron je danes izgubil svojo zadnjo bitko," pa je v izjavi zapisal izraelski predsednik Šimon Perez. "Bil je pogumen vojak in drzen voditelj, ki je imel rad svoj narod. Bil je eden največjih zaščitnikov in najpomembnejših arhitektov Izraela, ki ni poznal strahu," je še dodal.
Obžalovanje ob smrti nekdanjega premiera je izrazila tudi pravosodna ministrica Cipi Livni, ki je Šarona opisala kot "pogumnega borca, voditelja in kmeta, ki je vedno trdno stal na izraelski zemlji". "Arik je bil človek, ki sem ga imela rada," je še dejala Livnijeva, ki je bila v Šaronovi vladi zunanja ministrica in je skupaj z njim prešla iz Likuda v Kadimo.
Nasprotno pa mnogi Palestinci ob smrti Šarona praznujejo. Posebej glasno je bilo veselje v palestinskem begunskem taborišču Ain al Hilveh na jugu Libanona, v Han Junisu na jugu Gaze pa so člani skrajnega Islamskega džihada med drugim zažigali Šaronove slike in razdeljevali slaščice.
"Šaron je zločinec in eden tistih, ki je nad Palestince prinesel nesrečo," je sporočil tiskovni predstavnik gibanja Hamas, ki nadzoruje območje Gaze, Salah al Bardavil. "Ko se palestinski narod spominja Šarona, se spominja le bolečine, krvi, mučenja in zločinov," je še dejal in dodal, da molijo, da bo šel v pekel.
Podobno se je odzvalo sicer bolj zmerno gibanje Fatah palestinskega predsednika Mahmuda Abasa, ki obvladuje Zahodni breg. "Šaron je bil zločinec, odgovoren za uboj (palestinskega voditelja Jaserja) Arafata, in upali smo, da se bo kot vojni zločinec pojavil pred Mednarodnim kazenskim sodiščem ," je dejal visoki član Fataha Džibril Rajub.
Obžalovanje, da je Šaron umrl, ne da bi stopil pred sodišče in odgovarjal za svoje zločine, še posebej zaradi svoje vloge pri krutem pokolu v palestinskih begunskih taboriščih Sabra in Šatila v Bejrutu leta 1982, je poleg tega izrazila direktorica organizacije Human Rights Watch za Bližnji vzhod Sarah Leah Whitson.
