Čuk je vrsto let živel in deloval v Srbiji. V Tamnjanici pri Beli Palanki na jugovzhodu države je imel ekološko posestvo, na katerem je prideloval sivko, vrtnice, orehe, slive in trto, zraven pa je delovala še umetniška kolonija.
Javnosti je sicer precej bolj znan po svojem sodelovanju z Bavčarjem, s katerim sta bila prijatelja še iz časov ZSMS. V času demokratičnih sprememb je bil Čuk tajnik Demokratske stranke Slovenije, leta 1997 pa ga je Bavčar inštaliral v nadzorni svet Istrabenza, kjer mu je Čuk zlagoma pripravljal teren za prestop iz politike v gospodarstvo. Leta 2001 je Bavčar odstopil s položaja ministra za evropske zadeve in postal predsednik uprave Istrabenza.
Čuk je kasneje postal svetovalec uprave, leta 2006 pa ga je Bavčar odslovil. Uradno menda zaradi slabih rezultatov prehranskega sektorja, za katerega je bil Čuk zadolžen, neuradno se je govorilo, da so bile krive nepravilnosti pri prevzemu srbskega proizvajalca pražene kave Grand Proma.
Po odhodu iz Istrabenza je ostal povezan tako s prehrano kot s Srbijo. Bil je solastnik pekarskega podjetja Don Don, po izstopu iz lastništva podjetja pa je kupil zemljo v Tamnjanici in se začel ukvarjati s kmetijstvom. Posebej se je izkazal s slivovko, menda najboljšo v Srbiji.
Na posestvu v Tamnjanici je pod znamko Pigmalion Art gostil umetniške kolonije, ki so gostile umetnike z vsega sveta.
Čuk je bil tudi soustanovitelj postojnskega Radia 94, na katerem je pred dobrim tednom dni gostoval v oddaji Nedeljski klepet.
