O svojem življenju, obogatenim s popotovanji okoli sveta, je Milan Zdravko Kovač napisal biografijo Utrinki arhitektove življenjske poti. V službi najrevnejših, najbogatejših in že davno umrlih. Ob svojem jubilejnem rojstnem dnevu, 15. maja bo dopolnil 80 let, se še vedno veseli novih izzivov. Tako kot poprej mu radovednost, kaj je za naslednjim hribom, še vedno ne da miru.
V intervjuju za Reporter je povedal, kako se je začel njegov projekt zaščite Keopsove 4.500 let stare ladje v Egiptu in kaj pomeni oznaka Eureka/Eurocare E! 1586 ARCH- IN-SITU.
Kako je po predstavitvi zaščite egipčanskih grobnic na Švedskem lahko preizkusil sistem zaščite etruščanskih grobnic in zakaj se je odmevne medijske predstavitve v Italiji udeležil švedski kraljevi par, kraljica Sonja in kralj Carl VI. Gustav.
Kaj se je zgodilo, da je prišlo do realizacije njegovega projekta za grobove pod baziliko sv. Petra v Vatikanu?
Kakšne so bile njegove izkušnje na podiplomskem študiju urbanizma na Kraljevi akademiji umetnosti v Stockholmu?
Kako resno je bilo zanj opozorilo, ko ga je eden od inšpektorjev ob njegovem merjenju grobnic v Egiptu vprašal, ali se nič ne boji faraonovih prekletstev?
Kaj se je zgodilo ob nenadnem napadu v grobnici?
Kje v Sloveniji je v okviru projekta Eureca Eurocare mogoče videti zaščito arhitekture in situ?
Milan Kovač se je rodil v Celju, kjer je kot gimnazijec sodeloval pri izkopavanjih današnje rimske nekropole v Šempetru. Po študiju in diplomi arhitekture je odšel na Švedsko, kjer je že med študijem opravljal prakso risarja. Kot arhitekt se je zaposlil v priznanem biroju v Stockholmu ter v tem času na Kraljevi akademiji umetnosti končal študij na temo zgodovine japonskih vrtov in urbanizma.
Kmalu je ustanovil svoj arhitekturni biro, kjer je poleg klasičnega arhitekturnega dela pripravljal projekte za zaščito arheološke dediščine, predvsem v Egiptu, Italiji, Indiji in na Kitajskem. Bil je tudi ekspert azijskega regionalnega inštituta na področju razvoja gradnje šol v tedanjem Cejlonu (današnji Šrilanki), kjer se mu je pridružila žena Helga, s katero sta se spoznala in poročila na Švedskem.
Delal je še v Nepalu, Maleziji, Indoneziji, na Filipinih, v Hongkongu in Indiji, v Bangladešu je sodeloval pri zaščiti prebivalstva pred poplavami. Z ženo in njunimi štirimi otroki sta živela na Švedskem do leta 1993, ko sta se odločila za življenje v Sloveniji. Sodeloval je pri sanaciji centrov za ubežnike balkanske vojne pri nas in na Hrvaškem.
Zadnjih deset let sta z arhitektom Petrom Kerševanom v brošurah predstavila neuresničene projekte zaščite arheologije in urbanizma. Ob desetletnici njunega sodelovanja bo pravkar izšla njuna skupna monografija. Milan Kovač je svojo izjemno življenjsko pot opisal v obsežni biografiji Utrinki arhitektove življenjske poti (Mohorjeva družba 2019).
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
Reporter št. 23, 2020
