Računsko sodišče je septembra lani izdalo mnenje s pridržkom glede poslovanja urada predsednika republike v letih 2008 in 2009, saj je ugotovilo več nepravilnosti. Odkrilo je, da v uradu pogosto naročajo storitve in material z dobavnicami, namesto z zbiranjem ponudb, tudi kadar bi to morali storiti v skladu z zakonom o javnih naročilih. Primer obnove brunarice tako ni izjema. Podobno so na več delov razdelili naročila pisarniškega materiala in stilnega pohištva ter pogodbe sklenili neposredno z več dobavitelji, namesto da bi na javnem razpisu izbrali najugodnejšo ponudbo. Skupna vrednost naročenega pisarniškega materiala je leta 2008 presegla 20.000 evrov, računi za stilno pohištvo pa so bili skupaj višji od 10.000 evrov.
Podobno sporno je bilo po mnenju računskega sodišča tudi naročanje letalskih prevozov. Predsednikov urad je imel sklenjen okvirni sporazum s Kompasom za eno leto, ki jo je nato z aneksi podaljšal še za dve leti, čeprav v zakonu sklepanje okvirnih pogodb sploh ni predvideno. V času veljavnosti pogodbe je urad naročil in plačal letalske vozovnice v skupnem znesku 132.771 evrov. Postopku javnega naročanja so se izognili v 29 primerih najema letal, ki so skupaj stali 836.297 evrov.
Najbolj razvpit je primer najema letalskega prevoza v Bosno in Hercegovino, pri čemer je urad najprej izbral ponudnika Jet Avaition Business Jets, ki jim je ponujal prevoz za 60.000 evrov, nato pa sporočil, da ponujeno letalo ni več prosto in jim zagotovil drugega za 89.100 evrov. Če bi predsednik potoval z redno letalsko linijo, bi za ta denar lahko v Sarajevo potoval 172-krat, predsednik vlade pa bi za ta denar lahko 20-krat letel v Bruselj.
Podobno negospodarno je urad ravnal še večkrat. Poleta v Črno goro in na Kitajsko sta se podražila samo zato, ker je urad želel spremeniti dogovorjeno pot letenja. Najem letala za Kitajsko se je podražil za 30,7 odstotka oziroma 14.591 evrov. Sicer pa je predsednik že v prvem letu svojega mandata obletel skoraj ves svet. Uradno se je mudil v Madridu, dvakrat v Rimu, Budimpešti, Londonu, Limi, São Paulu, Dunaju, Bratislavi, Strasbourgu, Ohridu, Tel Avivu, Šarm El Šejku, Stuttgartu, večkrat v Ženevi, Cannesu, Bruslju, Podgorici. Ker na treh lokacijah, kamor je letel, ni bilo ustreznega vozila, so mu ga morali pripeljati iz Slovenije.
V istem letu je bil še v Bologni, Münchnu, od koder je letel v New York. Iz Sarajeva je letel še v Mostar in Banjaluko, iz Pekinga pa še v Chengdu in Hongkong. Obiskal je še Varšavo in Oxford, naslednje leto pa še Skopje in od tam Tirano, nato pa Istanbul, Aman, Sofijo, Ankaro in spet Istanbul, Podgorico, Beograd, Budimpešto in spet Strasbourg, pa Pariz, Ženevo in Gdansk. Sledili so Južna Koreja, Azerbajdžan in Kazahstan, nato pa spet Rim in Monte Carlo.
Mimogrede omenimo še »delovni« obisk predsednika Türka v Veliki Britaniji novembra 2010, kamor je namesto z redno linijo odletel s cessno, ki jo je najel pri Linxairu, za kar je urad plačal 14.555,83 evra, preostanek pa ministrstvo za zunanje zadeve ter urad za zaščito in reševanje. Letalo je najprej pristalo v Oxfordu, kjer je imel predsednik predavanje o prihodnosti OZN, nato pa je odletelo še v okoli 80 kilometrov oddaljeni London, kjer je obiskal Londonsko šolo za ekonomijo in politologijo. Tam se mu je pridružila še hči Helena, ki je bila takrat na študiju. Ker je bil obisk dvodneven, je delegacija prespala v hotelu Royal Horseguards, kjer se cene prenočitev gibljejo od 327 do 935 evrov, odvisno od pomembnosti in želja gosta.
Podobno razkošje si je predsednik privoščil že med zasedanjem generalne skupščine OZN septembra 2008, ko je s soprogo in člani delegacije bival v uglednem Hotelu Waldorf Astoria Towers, to je stalo 27.186 evrov. Sočasno je bil v New Yorku tudi premier Janez Janša, vendar je bil v hotelu Millenium UN Plaza v neposredni bližini palače OZN, kjer pa je bila prenočitev več kot tretjino cenejša in tudi spremljevalcev je bilo manj. Predsednik je takrat za letalsko vozovnico za pot München, od koder je nato odpotoval v New York, odštel dvakrat več, kot stane redna linija.
Računsko sodišče je ugotovilo še, da je med bivanjem v omenjenem hotelu urad za postrežbo v hotelski sobi ter porabo pijače in drugih stvari iz hotelskega mini bara plačal kar 516 evrov. V uradu so stroške opravičevali s službenimi srečanji predsednika republike, ki so potekali v skladu s programom v predsednikovem apartmaju, sicer bi morali najeti posebno sobo in postrežbo, zaradi česar bi bili stroški bistveno večji. Pri izdajanju računa naj bi hotel napačno razporedil stroške na člane delegacije oziroma njihove sobe.
Nepravilnosti naj bi bile tudi pri zaposlovanju v uradu, kjer so bili na 15 delovnih mest razporejeni javni uslužbenci, ki ne izpolnjujejo vseh predpisanih pogojev. Poleg tega je računsko sodišče odkrilo, da je urad v letih 2008 in 2009 šestim uslužbenkam nezakonito povrnil skupaj za 5084 evrov stroškov za nakup protokolarnih oblačil. Izkazalo se je, da so si uslužbenke za denar davkoplačevalcev kupovale vse povprek, od spodnjega perila, hlač iz džinsa, športnih jaken, zimskim plaščev in celo obutev. V uradu so pozneje ugotovili, da je bilo teh neupravičenih nakupov za 7673 evrov (celo več, kot je ugotovilo računsko sodišče), vendar vse do danes ni znano, ali so uslužbenke že vrnile denar.