Sprememba statusa ustavnega sodišča je nujna in bi ga morali osvoboditi trivialnih zadev, da bi se lahko začelo ukvarjati s ključnimi vprašanji, je dejal predsednik države Danilo Türk. "Če se ustavno sodišče ne bo ukvarjalo s prometnimi prekrški, bo lažje našlo čas za teme, ki so res strateškega pomena," je prepričan.
Po njegovem mnenju moramo ustavni sistem izpopolnjevati na način, da si bomo zagotovili čim boljši sistem odločanja, čim boljši razvoj in čim hitrejšo preobrazbo. Prava ne smemo razumeti v dogmatičnem smislu, pač pa v instrumentalnem smislu, je dejal.
Tu gre tudi za razmerja med nami in EU, opozarja Türk, pri čemer je spomnil na sodbo nemškega ustavnega sodišča, ki je potrdila, da ima Nemčija kot država suverenost in da mora okrepiti pristojnosti parlamenta, da bo lahko v okviru lizbonske pogodbe ustrezno ravnala. Po njegovem mnenju gre za zelo daljnosežno stvar, ki zadeva sleherno članico EU, tudi nas. Preobrazba je tudi odločanje o mehanizmih, ki bodo zagotovili dobro umeščanje v Evropo, je dejal in dodal, da je prav zato sprememba ustavne ureditve, ki govori o ustavnem sodišču, tako pomembna.
Predsednik države hkrati opozarja, da to ne zahteva celovitega spreminjanja ustave in ne zahteva sprememb temeljnih postulatov, kot so parlamentarna demokracija, socialna in pravna država, človekove pravice itd. Določene korekcije pa so nujne, ker nas bodo usposobile za odločanje, ki nas bo vodilo naprej. Obenem pa je pojasnil, da z razpravo o ustavnih spremembah ne gre hiteti na način, ki bi kakorkoli oteževal krizno odločanje.
Glede gospodarske krize je dejal, da kot predsednik republike sicer nima pristojnosti za reševanje problemov, mnenje o problemih pa ima. Po njegovi oceni bi morali težišče reševanja problemov prenesti na lastnike. V 67. členu ustave piše, da ima lastnina tri funkcije: ekonomsko, socialno in ekološko, poudarja. Pri tem opozarja, da ta člen v ustavi ni zaradi estetskih razlogov. "Lastniki kapitala se morajo čutiti odgovorne za gospodarske, socialne in ekološke učinke. Prenašanje bremen na državo ni dobra politika," je prepričan.
O odnosih med Hrvaško in Slovenijo pa Türk meni, da smo trenutno "na zelo občutljivi točki". Imamo nakopičene ne samo nekatere nerešene probleme, ampak tudi nekaj slabe atmosfere. "Doživeli smo šok zaradi neuspelega poskusa atentata na predsednika vlade Slovenije, ki je bil na srečo preprečen v zelo zgodnji fazi," je dejal predsednik države.
Glede domnevnega poskusa atentata pa je ocenil, da je šlo na eni strani za "človeka, ki trpi za motnjami kot posledicami vojne", da pa je bilo njegovo ravnanje tudi "najbrž povezano z atmosfero, v kateri se je to zgodilo". "Zato tega ne smemo podcenjevati", incident je po njegovem mnenju treba jemati kot zelo resno opozorilo.
Po njegovem mnenju sta se v tem primeru obe strani odzvali zrelo in odgovorno, sedaj pa morata nadaljevati z zrelimi in odgovornimi koraki, ki bodo motivirani z idejo rešitve problemov. Državi, če želita priti do rešitve, se morata zavedati, da je vedno pomembno medsebojno spoštovanje, je dejal. "Tudi spoštljivost v izražanju in izjavah. Odreči se je treba agresivni in žaljivi govorici. Brez tega ni rešitve".
Druga dimenzija pa je "potreba, da se hitro doseže sporazum o načinu nadaljevanja dela na Rehnovem predlogu", meni Türk. Kot ocenjuje, je v tem trenutku najbolj pomembno "dobro in pravilno presoditi pomen dosedanjega angažiranja Evropske komisije in Ollija Rehna pri reševanju mejnega spora."
Po njegovi oceni gre zadnji Rehnov predlog s 15. junija "zelo daleč in v pravo smer," ki obeta možnost rešitve spora. Kot ocenjuje, gre za "najzrelejši, najresnejši predlog, ki največ obeta od vsega, kar smo imeli v dosedanji zgodovini v bilateralnih odnosih ali v poskusih reševanja s pomočjo tretjega."
Diplomatske signale iz EU, da se prav dolgo ne nameravajo več ukvarjati s Slovenijo in Hrvaško, je po njegovi oceni treba razumeti tako, da sta sedaj na potezi Slovenija in Hrvaška, saj sta navsezadnje oni tisti, ki se morata sporazumeti.
Hrvaški predlog, po katerem je Zagreb izrazil pripravljenost umakniti določene pristopne dokumente, če bi pravne službe Evropske komisije ocenile, da prejudicirajo mejo, je označil za iluzijo. To iluzijo je Evropska komisija po njegovem mnenju že zelo zgodaj ugotovila in je tudi zato predlagala reševanje spora o meji v celoti. Ti dokumenti so namreč "neka akumulirana praksa, ki je mejno vprašanje še zapletla, in odpletanje tega mejnega vprašanja zahteva predvsem rešitev mejnega spora. Selektivna obravnava teh dokumentov pa tega ne bo dosegla".
Zato meni, da ni dobro iti po tej poti, ko imamo hkrati pred seboj dober Rehnov predlog, ki omogoča boljše in celovitejše rešitve. Rehnov predlog namreč pravi, da dokumentov ni treba umakniti, se jih pa ne sme uporabljati v postopku reševanja spora, je dodal.
