"Ljudje, ki naj bi zastopali državo, morajo uživati polno zaupanje te države, vključno s predsednikom države, ki jih imenuje," je dejal Türk. Med razlogi za neimenovanje Rupla za veleposlanika na Dunaju je omenil tudi mnenje pomembnega dela koroških Slovencev in lastne izkušnje.
"Gre tudi za moje izkušnje, ki jih imam iz časa teh kandidatur, kjer nisem dobival celovitih in dobrovernih informacij in zaradi tega moje zaupanje tu ne obstaja. In to je bil tudi zelo pomemben del mojega odločanja," je dejal za Radio Slovenija.
Türk je informacije, da naj bi se nekateri od neimenovanih kandidatov obrnili na odvetniško pisarno in jo prosili za pravno mnenje, komentiral z besedami, da "si sploh ni mogoče predstavljati, kako bi lahko nekdo iztožil veleposlaniški status".
Po poročanju nekaterih medijev naj bi se Dimitrij Rupel in nekdanji veleposlanik v Bruslju Borut Trekman obrnila na odvetniško pisarno Čeferin, naj zanju pripravi pravno mnenje. Tam sodijo, da v nasprotju z mnenjem vlade predsednik republike ne more odkloniti imenovanja in da je mogoče uporabiti pravno sredstvo zoper državo, saj neimenovani kandidati, kot je dejal Čeferin, izpolnjujejo pogoje skladno z zakonom, je še poročal Radio Slovenija.
Odnosi med Türkom in Ruplom so se sicer zaostrili že lani med kampanjo pred predsedniškimi volitvami, ko je zunanje ministrstvo v sporočilu za javnost zapisalo, da je Türk v času osamosvajanja Slovenije leta 1991 predstavljal Jugoslavijo.