Po izvolitvi Danila Türka za predsednika države se je čedalje bolj utemeljeval sum o njegovi tesni povezanosti z nekdanjo politično oblastjo. Šefinja njegovega kabineta je postala Mojca Seliškar Toš, žena nekdanjega šefa kabineta Milana Kučana, njegov najpomembnejši svetovalec, ki je iz ozadja vodil Türkovo volilno kampanjo, pa je postal Franci Petrič, nekdanji udbovec in tudi vodja Kučanovega volilnega štaba. Njun vpliv naj bi se zmeraj bolj krepil, kar dokazuje ne le Türkov govor ob odkritju doprsnega kipa škofa Vekoslava Grmiča, v katerem je rdečega škofa primerjal kar s Primožem Trubarjem, temveč predvsem njegova odločitev, da v času, ko naj bi imeli preveč razgrete volilne razmere, ne bo razrešil veleposlanikov ter imenoval novih.
Prav spor med predsednikom države Danilom Türkom in vlado, zlasti z ministrom za zunanje zadeve dr. Dimitrijem Ruplom, daje slutiti, da se v ozadje dogajanja zelo vpleta družina Toš in prek nje nekdanji predsednik Milan Kučan. Bližnja sorodnika Petra Toša, nekdanjega šefa Kučanovega kabineta ter moža pravnice Mojce Seliškar Toš, šefinje Türkovega kabineta, sta namreč Kučanova prijatelja dr. Niko Toš, profesor na Fakulteti za družbene vede, ter njegov brat Peter Toš.Ošabna pikolovka
Medtem ko je Niko Toš več desetletij skrbel za ustrezno javno podobo Milana Kučana z ustvarjanjem anket na »Toševem inštitutu,« se je Peter Toš, nekdanji veleposlanik, zdaj pa predsednik kluba nekdanjih slovenskih veleposlanikov, s kritiko usmeril na zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla ter mu javno očital, naj bi pri kadrovanju uporabljal načelo »moji in drugi.« Takšno kritično metanje ostrih puščic je sicer povsem dopustno in legitimno, a bi jih lahko izstrelil kdo drug, zagotovo pa ne Peter Toš, ki je desetletja skrbel ne le za svojo kariero, temveč tudi za politični vzpon svojih sorodnikov, med katere navsezadnje sodita tudi Peter Toš in njegova žena Mojca Seliškar Toš. Nekateri res še vedno vztrajajo pri tem, da pri Türkovi šefinji kabineta zagotovo ni nobene Kučanove kadrovske lovke, čeprav se srečuje z njim in njegovo ženo Štrefko tudi v prostem času (na primer tradicionalni Beli ples teniškega kluba Olimpija v ljubljanskem hotelu Slon), temveč je le tako izjemno sposobna, a to naj verjamejo tisti, ki hočejo verjeti. Zagotovo ima kot pravnica nekaj sposobnosti, a ji povsem manjka daru za delo z ljudmi.
V društvih aktivni študentje Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je bila Mojca Seliškar Toš prej zaposlena kot glavna tajnica fakultete, so imeli veliko pripomb zaradi njenega izjemno neprijaznega in pikolovskega obnašanja, njihove trditve pa potrjujejo tudi povsem sveže novice. Mojca Seliškar Toš naj bi se kot šefinja kabineta podobno obnašala celo do poslancev državnega zbora; da je delo z njo izjemno težavno, naj bi potožili celo v kabinetu predsednika republike. Zapis v enem izmed časopisov, da naj bi se obnašala kot zmaj, je torej očitno povsem utemeljen. Prav zaradi te njene značajske lastnosti, delo z ljudmi pa ji nikakor ne gre od rok, smo lahko toliko bolj presenečeni, kako je mogoče, da se je Danilo Türk z njo tako dobro razumel že na pravni fakulteti, zaradi česar naj bi jo tudi povabil v svoj kabinet? Ali je morda toliko toleranten ali pa morda povsem enak? Medtem ko si zaposleni prav zaradi nje poskušajo najti nove službe, naj bi bil njen vpliv na Türkove odločitve čedalje večji.
VEČ V TISKANI IZDAJI
