Turk: Lahko podeseterimo denar za visoko šolstvo in znanost, pa to ne bo rešilo Slovenije

Kot je pojasnil minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk, se po predlogu varčevalnih ukrepov sredstva za visoko šolstvo v primerjavi z lani letos zmanjšujejo za osem odstotkov, sredstva za plače zaposlenih pa za deset odstotkov v drugi polovici tega leta.

Katerakoli človeška dejavnost stremi k doseganju večje učinkovitosti, pravi minister. Tako po njegovem mnenju ni ustrezno vprašanje, ali je mogoče z manj narediti več, kar je bilo osrednje vprašanje okrogle mize, ampak je pravo vprašanje, ali se da z manj delati bolj kvalitetno in učinkovito. Kot pravi, rezanje sredstev med drugim sili v razpravo o tem, kakšne študije želimo razpisovati in koga želimo vpisovati nanje, kaj je smiselno učiti in na kakšen način.

"Lahko podeseterimo denar za visoko šolstvo in znanost, pa to ne bo rešilo Slovenije," je Turk odgovoril predsedniku sindikata Pergam Janezu Posediju, ki je dejal, da se lahko ukine celotno financiranje univerz, znanosti in javnega sektorja, pa to ne bo rešilo družbe. Kot ocenjuje Posedi, zaposleni v visokem šolstvu na javnih in zasebnih fakultetah niso primerno plačani, opozarja pa tudi na slabo razmerje med številom učiteljev in študentov.

Rektor ljubljanske univerze Stanislav Radovan Pejovnik pa je poudaril, da ne vidi možnosti za prihranek sredstev v enem letu. Kot pojasnjuje, so lani od 330 milijonov evrov skoraj 80 odstotkov sredstev namenili za stroške dela. Slovenija si po njegovih besedah ne more privoščiti "nizkocenovne univerze".

"Pavšalnega varčevanja" na področju visokega šolstva prav tako ne podpirajo v Študentski organizaciji Slovenije. Kot je poudaril njen predsednik Mitja Urbanc, zagovarjajo univerzalni dostop do visokega šolstva in zakonsko zagotovilo financiranja prve in druge ter ustrezno sofinanciranje tretje študijske stopnje.

Nekdanja ministra in tudi visokošolska učitelja Jure Zupan in Andrej Umek pa sta opozorila tudi na vse več razpisanih študijskih mest ob vse manjših generacijah. Po Zupanovem mnenju bi morali imeti pri nas razpisanih okoli polovico študijskih mest od sedanjih 24.000, po Umekovih besedah pa bi bilo treba vpis na študij s sedanjih 70 omejiti na od 25 do 30 odstotkov generacije. Posedi pa je ob tem opozoril na konkurenco, ki jo predstavljajo univerze v tuji. Če se študentje ne bodo imeli možnosti vpisati pri nas, se bodo vpisali v tujini, svari Posedi.