Türk bo moral plačati račune levici, ki ga zdaj krvavo potrebuje

Skrajni čas je, da Pahor ravna etično in zahteva glasovanje o zaupnici vlade, meni dr. Marko Pavliha. Nekdanji politik in profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet je prepričan, da smo z odstopom Katarine Kresal bližje predčasnim volitvam. Poleg nje bi moral odstopiti tudi premier Borut Pahor, predsednik države pa razpustiti parlament in razpisati volitve. Sam se ne namerava udeležiti parlamentarnih volitev, pod določenimi pogoji pa je pripravljen kandidirati za predsednika države. Sedanji predsednik po njegovem prepričanju ne zastopa vseh družbenopolitičnih sfer prebivalstva, saj favorizira zgolj eno politično opcijo. Prepričan je, da ji bo pomagal tudi na parlamentarnih volitvah in da bo kmalu znano, kako se bo vključil. V novo stranko ne verjame, ker je Slovenija premajhna država, da bi lahko našli neznane obraze. Pogovarjali smo se tudi o stavki v Luki Koper, delni zapori karavanškega predora, plinskih terminalih v Tržaškem zalivu in možnih članih arbitražnega sodišča.

Stavka v Luki Koper vas je spodbudila, da ste vodstvo Luke in prometnega ministra pozvali k ureditvi razmer. Razburilo vas je kapitalistično izkoriščanje delovne sile v tej družbi, zato ste se zavzeli, da bi Luka zaposlila tudi tiste delavce, ki za mizerno plačilo garajo po podizvajalcih. Ste se v zvezi s tem že pogovarjali z ministrom Patrickom Vlačičem ali vodstvom Luke Koper?

Nihče me ni vprašal za mnenje, razen nekaterih medijev na podlagi mojega zapisa na blogu. Jaz pa venomer ponavljam, da bi vedno in kjerkoli morali biti ljudje oziroma delavci  bistvo sleherne organizacije, tudi v gospodarskih družbah. Zato je treba v dvomu prisluhniti in verjeti njim, ne pa kapitalu oziroma menedžmentu. Tako sem ravnal tudi jaz, ne da bi se spuščal v to, ali imajo žerjavisti res prav ali ne. Nedvomno imajo prav tisti delavci, ki so zaposleni prek pogodbenikov, na podlagi t. i. izločenih poslov, in z njimi ravnajo kot z nekakšnimi dninarji in tlačani, da ne rečem sužnji.

Na problematiko izločenih poslov, »outsourcinga« kot posebne oblike pasti globalizacije smo opozarjali že pred poldrugim desetletjih, npr. profesor Mencinger. V bistvu gre za zelo perfiden način izkoriščanja delovne sile, pri katerem  si delodajalec umije roke. Konkretno v primeru Luke Koper sklene pogodbo s približno 40 pogodbeniki oziroma izvajalci, ki potem zaposlijo svojo delovno silo, med sabo tudi konkurirajo, zmaga tisti z nižjimi stroški, kar je najbolj na škodo delavcev. Slišim, da imajo plače okoli pičlih dva evra, spijo v zabojnikih in nimajo urejenih osnovnih higienskih razmer, kar je katastrofalno. Nepojmljiv je bil tudi molk politike. Hvala bogu, da se je oglasil vsaj predsednik republike, drugi pa so bili tiho. Škoda, da ni čas volitev, saj bi bili v tem primeru vsi neizmerno pripravljeni pomagati.

Kdo je po vašem najbolj odgovoren za škodo, ki jo je povzročila stavka?

Vodstvo Luke, nadzorni svet, ministrstvo za promet in direktorat za pomorstvo, nenazadnje je direktor direktorata predsednik nadzornega sveta Luke Koper. V bistvu je za to najbolj odgovorna država, s čimer mislim vlado in njene akterje.

Minister Patrick Vlačič pravi, da nima pristojnosti, da bi uredil razmere v Luki Koper.

To je silno zanimiva, da ne rečem nespodobna taktika sedanje vlade. Vse pogosteje poslušamo, da niso pristojni za reševanje konkretnih problemov. Verjetno je tudi to razlog, da so izumili več agencij in drugih upravnih organov ter vso odgovornost prevalili nanje. Potemtakem  vlade sploh ne potrebujemo, če skrbi zgolj za usklajevanje dela agencij. Luka Koper je podjetje v večinski državni lasti, zato se predstavniki države ne morejo izgovarjati, da ni v njihovi pristojnosti. Poleg tega je taka izjava malo protislovna, kajti potemtakem ni bilo nobene potrebe, da se je minister pred nekaj meseci pogovarjal z žerjavisti. To seveda ni bilo sporno, čeravno menda  o tem nista bila seznanjena  uprava Luke Koper in njen nadzorni svet. Toda takrat je bil čas predreferendumske kampanje in je bilo treba početi take stvari, žal je tako.

Bi bilo treba zamenjati vodstvo Luke Koper?

Premalo poznam vse podrobnosti, da bi lahko korektno odgovoril. Dr. Gregor Veselko ima sicer solidno teoretično znanje, po drugi strani pa se strinjam s tistimi, ki menijo, da je obul prevelike škornje. Gre za tako rekoč najpomembnejšo gospodarsko družbo v Sloveniji, in ne verjamem v sodobni japijevski trend, da se lahko kdorkoli z imenitno izobrazbo spravi na čelo najpomembnejših podjetij. Izkušnje so zelo potrebne, in teh dr. Veselku primanjkuje. Ima pa jih njegov namestnik Tomaž Martin Jamnik (brat poslanke Brede Pečan in stric predsednika uprave Kada Boruta Jamnika – op. p.), toda on je preveč politično vpet, kar je lahko slabo. Menim, da bi lahko tudi ta uprava delala boljše, če bi se osvobodila političnih pritiskov, ti pa očitno so, in to v največkrat napačnem času.

Minister Vlačič tudi ni ukrepal v primeru Darsa in razrešil predsednice uprave Mateje Duhovnik, čeprav se konflikti z njo vlečejo kot jara kača, tudi računsko sodišče je pozvalo k njeni razrešitvi.

Tudi v tem primeru se ne strinjam z ministrom. Dars je še bolj eklatantno podjetje, ki mora zanimati ne samo ministra za promet, ampak tudi predsednika vlade in še koga, ker je v stoodstotni lasti države. Ko sem bil kandidat za prometnega ministra, sem ob predstavitvi svojega programa pred pristojno parlamentarno komisijo posebno pozornost namenil Darsu kot nekakšni državi v državi ter poslancem povedal, da tega ne bom več dovolil. Že na prvem ali drugem obisku na Darsu sem uporabil metaforo,  da bom udaril po mizi, če določena pogodba – nanašalo se je na neko infrastrukturo v Mariboru – ne bo po treh ali štirih letih končno podpisana in se bo začela izvajati. Očitno je šlo za interese gradbenega lobija, ampak zadevo smo rešili.

Skratka, če minister pokaže odločnost, se ta pozna tudi v ravnanju Darsa. Če pa minister pravi, da ni pristojen in se te odgovornosti izogiba, pa ta igra svoj koncert na svoj način in tako, kot se njemu zljubi. Zato ponavljam, da vsa poplava raznovrstnih upravnih organov ne samo onemogoča poslovanje države, ampak tudi zamegljuje neposredni stik, ki ga mora imeti izvršna oblast pri tistih gospodarskih družbah, ki so v njeni lasti oziroma v lasti vseh državljanov.

VEČ V TISKANI IZDAJI