Varčevalni ukrepi naj bi zanesljivo znižali plače tudi najvišjim državnim funkcionarjem: predsednikom države, vlade, državnega zbora, ministrom, državnim sekretarjem in poslancem. Z mandatom te vlade so se plače ministrov znižale za okoli štiri odstotke, državnim sekretarjem pa za okoli osem odstotkov. V okviru paketa varčevalnih ukrepov naj bi se plače znižale še za toliko odstotkov, da se bo to znižanje izenačilo z znižanjem plač v javnem sektorju. Enako velja tudi za plače poslancev, ki se bodo znižale glede na formulo, ki bo na koncu obveljala, torej bodisi linearno, bodisi z zmanjševanjem razlik med razredi, bodisi s kombinacijo obeh modelov.
V primeru znižanja za 15 odstotkov bi se po izračunih vlade bruto plača predsednika vlade zmanjšala za 930 evrov, bruto plača ministra pa za okrog 830 evrov. Če bi to preračunali v neto zneske, bi to pomenilo približno 500 evrov manj za premierja in približno 400 evrov manj za ministre. »Kolikšen bo uveljavljeni odstotek znižanja, za zdaj ni mogoče napovedati, pri tem pa velja opozoriti, da je to odvisno od rezultata usklajevanj oziroma pogajanj z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, ki tečejo,« so nam odgovorili v uradu vlade za komuniciranje. Po zadnjem predlogu naj bi se plače javnih uslužbencev znižale za najmanj pet in največ deset odstotkov, zato bi se za toliko zmanjšale tudi plače najvišjih državnih funkcionarjev.
Zanimalo nas je, kako bodo varčevalni ukrepi vplivali na plačo predsednika države Danila Türka oziroma na zaposlene v njegovem uradu ter kako na nadomestilo bivšega predsednika Milana Kučana. Prejeli smo zgolj pavšalni odgovor, da bodo ukrepi neposredno vplivali tako na višino plače zdajšnjega predsednika države kot tudi nadomestila bivšega predsednika. Ker so osnovne plače predsednika države, vlade in državnega zbora enaka, razlikujejo se zgolj zaradi različne delovne dobe in drugih dodatkov, tega ni težko izračunati. Pri 15-odstotnem znižanja bi se tudi predsedniku države bruto plača znižala za okoli tisoč evrov. Bivši predsednik Milan Kučan pa bi prejemal pokojnino z nadomestilo v skupni višini 80 odstotkov predsednikove plače.