Okrajno sodišče potrebuje dva svetovalca oziroma samostojna sodniška pomočnika za področje izvršbe. Ta dva naj bi nadomestila javno uslužbenko do njene vrnitve s porodniškega dopusta, kar naj bi se zgodilo 30. novembra letos. Torej dva bosta nadomeščala eno osebo. Potemtakem ni čudno, da smo v številu zaposlenih v pravosodju na prebivalca v samem evropskem vrhu. No, če smo bolj natančni: imamo največ sodnikov na 100.000 prebivalcev in ker sodnik potrebuje pomočnike, administracije vedno primanjkuje.
Kandidata, ki se morata na razpis za delo s polnim delovnim časom prijaviti do sobote, 10. maja, morata poleg klasičnih pogojev imeti tudi sedem mesecev delovnih izkušenj, če imata opravljen izpit iz poznavanja določil sodnega reda. Koliko izkušenj pa morata imeti, če tega izpita nimata? Najmanj deset let, in to v državni upravi, pravosodnih organih ali v lokalnih skupnostih. Če bosta izbrana, ju bo okrajno sodišče zaposlilo za določen čas, in sicer za dobrih šest mesecev, od tega bosta imela trimesečno poskusno dobo.
Zanimivo je, da v nekem drugem razpisu (rok za prijavo se izteče jutri, 7. maja) za višjega pravosodnega svetovalca okrajno sodišče zahteva okrogli dve leti delovnih izkušenj, upravno sodišče pa denimo okroglo leto.
Neposrednih dokazov o prirejenosti razpisa okrajnega sodišča sicer ni, vendar je indicev dovolj, da se zaključi indični krog. In okrajno sodišče bo zagotovo razumelo skovanko »indični krog«.
Na okrajno sodišče smo v zvezi z razpisom poslali vprašanje, njihov odgovor pa je:
"Okrajno sodišče v Ljubljani je razpisalo dve delovni mesti Svetovalec v pravosodju - samostojni sodniški pomočnik za področje izvršbe za določen čas, in sicer za čas odsotnosti dveh javnih uslužbenk na porodniškem dopustu in dopustu za nego in varstvo otroka (do predvidoma 30. novembra 2014).
Okrajno sodišče v Ljubljani je - na podlagi četrtega odstavka 79. člena Zakona o javnih uslužbencih in drugega odstavka 78. člena ZJU - glede meril za določanje pogojev za delovna mesta napoteno na Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih.
V omenjeni uredbi je v prilogi I: Opisi tipičnih uradniških delovnih mest pod št. 13 opredeljeno uradniško delovno mesto Svetovalec v pravosodju. Zahtevana izobrazba je najmanj visoka strokovna /prva stopnja/ ter za naziv svetovalec v pravosodju III 7 mesecev delovnih izkušenj. Pod posebnimi pogoji je zahtevan izpit iz Sodnega reda.
ZJU v šestem odstavku 87. člena še določa, da se lahko za nazive tretjega kariernega razreda (svetovalec v pravosodju) določi kot pogoj najmanj višja izobrazba, pridobljena v okviru sistema visokošolskega izobraževanja po višješolskih programih, sprejetih pred 1. januarjem 1994. Uredba pa v drugem odstavku 53. člena določa še, da so lahko na delovna mesta, na katerih se opravljajo naloge v nazivih tretjega kariernega razreda, premeščeni tudi uradniki, ki izpolnjujejo pogoje iz šestega odstavka 87. člena ZJU ter imajo najmanj 10 let delovnih izkušenj za imenovanje v naziv devete stopnje (svetovalec v pravosodju III). Uredba tudi določa, da morajo biti zahtevane delovne izkušnje pridobljene na delovnih mestih z zahtevano višješolsko izobrazbo v organih državne uprave, pravosodnih organih in v upravah lokalnih skupnosti.
Sklepanje v Vašem vprašanju (zakaj za kandidata, ki ima opravljen izpit iz sodnega reda zahtevamo 7 mesecev delovnih izkušenj in za tistega, ki izpita nima opravljenega, 10 let delovnih izkušenj) nikakor ni točno. Razlika v zahtevanih delovnih izkušnjah je namreč vezana zgolj na doseženo stopnjo izobrazbe. V kolikor ima kandidat pridobljeno visokošolsko izobrazbo /prvo stopnjo/, se zahteva 7 mesecev delovnih izkušenj, v kolikor pa ima kandidat višjo izobrazbo, pridobljeno v okviru sistema visokošolskega izobraževanja po višješolskih programih, sprejetih pred 1. januarjem 1994m pa se zahteva 10 let delovnih izkušenj, pridobljenih na delovnih mestih z zahtevano višješolsko izobrazbo v organih državne uprave, pravosodnih organih in v upravah lokalnih skupnosti.
Izpit iz sodnega reda imata oba kandidata, ne glede na pridobljeno izobrazbo, skladno z 203. členom Sodnega reda (Uradni list, št. 17/1995 s spremembami in dopolnitvami) pravico opraviti v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja."