V tokratni tiskani izdaji Reporterja pišemo podrobno o načinih zlorab slovenskega socialnega sistema, pri čemer prednjačijo priseljenci s Kosova, ki jim slovenske upravne enote množično izdajajo dovoljenja za prebivanje in delo. Prav tako objavljamo v tiskanem Reporterju, kako želi sedanja vlada temu narediti konec.
Od naših virov pa smo zdaj izvedeli, da so z Mestne občine Kranj pred nekaj dnevi na ministrstvo za izobraževanje naslovili dopis o številnih problemih, ki jih imajo kranjske osnovne šole z otroci priseljencev. Kot pravijo, v občini Kranj že nekaj časa opažajo porast števila priseljencev v vseh osnovnih šolah. »Številke so iz leta v leto višje. V letošnjem šolskem letu je število otrok, ki potrebujejo intenzivno pomoč za učenje slovenskega jezika, skupaj 240. Poleg tega je v OŠ Helene Puhar (prilagojeni program) dodatno vpisanih še 26 otrok, kar skupaj znaša 266 otrok.« V osnovni šoli za odrasle, ki ga izvaja Ljudska univerza Kranj, pa je v letošnjem šolskem letu vpisanih še okoli 50 priseljencev starih več kot 15 let. Večina omenjenih otrok in odraslih je albanske narodnosti.
»Na občini ugotavljamo, da pomoč šolam, ki jo dobijo prek odobrenih ur v deležu delovnega mesta, za učinkovito usposabljanje, s ciljem znanja slovenskega jezika in posledično normalnega spremljanja pouka, še zdaleč ni dovolj.«
Zato skupaj z aktivom ravnateljev ministrstvu za izobraževanje pod vodstvom ministrice Simone Kustec predlagajo, da bi bile šole deležne višjega števila ur v procesu izobraževanja te populacije. Želijo, da bi šolam zagotovili dodatnega delavca za pomoč pri pouku in v oddelkih, kjer je veliko otrok albanske narodnosti. »Sočasno bi lahko opravljal vlogo tolmača pri komuniciranju s starši, ki so v večini neodzivni.«
Da, prav ste prebrali ta del dopisa z občine! »So v večini neodzivni«. Dodatnega delavca bi lahko poiskali med študenti ali preko javnih del. Nadalje bi radi dobili plačane dodatne ure intenzivnega tečaja slovenščine vsaj deset ur tedensko na otroka. V času rednega pouka dopoldan, ker učenci od pouka v tem času nimajo nič, razen morda pri vzgojnih predmetih. Prav tako predlagajo, da bi šole združile učence in ure, ki jih dobijo sistemizirane za tujce. Ker je teh ur premalo za resno delo, predlagajo še dodatne ure, ki bi jih izvajali javni delavci ali preko študentskega dela. Tako, da bi bil vsak otrok deležen tedensko vsaj deset ur pouka slovenskega jezika. »Torej javni delavec ali študent oziroma dijak četrtega letnika, ki obvlada tudi albansko.«
Pravijo, da se problematika navezuje tudi na del staršev priseljencev, »ki kljub dejstvu, da živijo v Sloveniji že dlje časa, ne poznajo niti osnov slovenskega jezika.« V večini primerov otroci teh staršev doma nimajo spodbudnega okolja, so dodali. »Šole nujno potrebujejo tolmača za albanski jezik, ker je komunikacija s starši v takšnih situacijah onemogočena. Ista oseba, ki na šoli poučuje otroke priseljencev, bi lahko istočasno opravljala naloge tolmača.« Menijo, da bi sprejetje teh predlogov pripomoglo k hitrejšemu in bolj celovitemu procesu vključevanja otrok priseljencev v izobraževalni sistem. Čakajo na odziv z ministrstva.