V Sloveniji je za trenutno stanje značilno vsesplošno nezadovoljstvo. Temu se je treba upreti in odpreti novo perspektivo, je na javni tribuni Nove revije Izziv odpora poudaril filozof Dean Komel. Ekonomist Bernard Brščič pa je opozoril, da se Slovenija ni znašla v stanju krize, ampak v stanju dobesednega razkroja slovenskega gospodarstva.
Komel je v uvodnem nagovoru na današnji javni tribuni v Slovenski matici poudaril, da v slovenskem družbenem prostoru še ni prišlo do odprtosti, zato se ta zapira sam vase. "Če v družbenem prostoru manjka interes svobode, in mislim, da je temu danes tako, ne ostane drugega, kot da se zapira vase," je pojasnil.
Pod krinko obrambe nacionalnega interesa je bila ekonomska tranzicija pripeljana do točke, ko se pod pretvezo socialne pravičnosti, vračamo v prejšnji sistem, je poudaril filozof, ki je prepričan, da so tudi mediji v odvisnosti, bodisi v politični bodisi v kapitalski.
Po njegovem mnenju se nahajamo v istem položaju kot v osemdesetih letih, preden je izšla 57. številka Nove revije. Vprašati pa se je treba, ali danes ne potrebujemo zgolj Nove revije, ampak tudi nov prostor, je še dejal Komel.
Brščič je ocenil, da je pogled v makroekonomske kazalce neizprosen. "Slovenije se je v enem samem letu znašla med bolniki EU, leta 2008 pa smo bili med uspešnejšimi državami," je opozoril in dodal, da so podatki za leto 2009 katastrofalni.
Pri tem je spomnil na padec bruto domačega produkta (BDP) v drugem četrtletju za več kot devet odstotkov. To je po ekonomistovih besedah še preoptimistična slika, "kajti prava slika je še bistveno bolj mračnejša". Pri tem je opozoril na podatke o padcu industrijske proizvodnje, izvoza in investicij. To so dejavniki, ki so v zadnjih štirih letih omogočali visoko gospodarsko rast, je zatrdil.
Kot je poudaril, smo četrta najslabša ekonomija v EU, le še tri baltske države so slabše. "Letos smo priča gospodarskemu zlomu, temu zlomu pa ne sledi reakcija ekonomske politike," je opozoril in ocenil, da se vlada dela, kot da je vse v najlepšem redu in da gre zgolj za prehodni prehlad.
Akademik, pesnik in nekdanji urednik Nove revije Niko Grafenauer je pojasnil, da so v času 57. številke Nove revije želeli ustanoviti lastno državo, zato so projicirali svoje možnosti, da bi se to res zgodilo.
Slovenci, odkar smo se prepoznali kot narod, smo bili, ker nismo imeli lastne države oz. lastnih nacionalnih institucij, blokirano gibanje oz. zavrt narod, je ocenil Grafenauer. "Danes pa se kljub vzpostavitvi države še vedno obnašamo kot gibanje, ki države ni res vzelo nase," je dodal.
V teh tranzicijskih razmerah, "ko se košatijo turbokapitalisti", po pesnikovih besedah ne čudi, da se marsikateri žrtvi teh turbokapitalistov toži po starih časih in diktaturi: "Podjetja propadajo, vse več ljudi je na cestah, sindikati so skorumpirani, pravosodje si izmisli stavko v času predsedovanja EU, zdravstvo je na psu, zdravniki pa bogatijo." Glede medijev pa je Grafenauer opozoril, da je pri njih "kritični duh večinoma na počitnicah".
Zgodovinar in slavist Igor Grdina je prepričan, da živimo v deželi paradoksov. Ob tem je poudaril, da nas najbolj "tišči navzdol eliminacionistična misel". Ta je cepljena na manihejsko matrico delitve na dva pola, črnega in belega, je ocenil in pojasnil, da nekateri ljudje težko razumejo že delitev na tri sfere.
"V Sloveniji se določeni ljudje odpovejo iskanju rešitve v to ali ono smer, ne da bi to ali ono smer prej prediskutirali," ugotavlja in dodaja, da to pomeni odpoved sledenju optimalne rešitve.
Nekdo, ki denimo pripada levici, si ne upa "razmišljati čisto v mavrici", meni zgodovinar. Opozoril je tudi, da se pri nas nekateri ljudje "nočejo pogovarjati z nekom, ker je ta v drugi skupini". Ob tem se je vprašal, ali smo res tako determinirani z zgodovino, da nimamo svobodne volje.
Pravnik Jernej Letnar Černič je poudaril, da slovenske javne univerze še vedno sledijo načelom propadlega komunističnega režima. Ugledni slovenski znanstveniki, tako Letnar Černič, bi se z veseljem vrnili v domovino, "če ne bi slovenske javne univerze bolj cenile klientalistične povezave kot vrhunsko znanje".