Revija Reporter
Slovenija

Trgovec z nepremičninami

8. jun. 2009 16:44 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Marca letos je celjska okrajna sodnica Božena Tamše celjskega župana Bojana Šrota in nekdanjo občinsko uslužbenko Moniko Sečnik oprostila obtožbe za kaznivo dejanje nevestnega dela v službi pri nakupu stavbe Kino Dom leta 2003. Celjsko višje sodišče pred nekaj dnevi ni  le razveljavilo neverodostojne oprostilne sodbe Tamšetove, ampak jo je pravzaprav raztrgalo na kose.

Marca letos je celjska okrajna sodnica Božena Tamše celjskega župana Bojana Šrota in nekdanjo občinsko uslužbenko Moniko Sečnik oprostila obtožbe za kaznivo dejanje nevestnega dela v službi pri nakupu stavbe Kino Dom leta 2003. Celjsko višje sodišče pred nekaj dnevi ni  le razveljavilo neverodostojne oprostilne sodbe Tamšetove, ampak jo je pravzaprav raztrgalo na kose.

Kljub temu Šrot za svojo vlogo pri spornem nakupu ne bo nikoli obsojen, saj že čez en mesec zadeva zastara. Iz ugotovitev višjega sodišča izhaja vrsta kršitev predpisov pri omenjenem poslu, ki ga je Sečnikovi naročil Šrot.

Julija leta 2003 je občina Celje od znanega celjskega trgovca in upravitelja z nepremičninami Aleksandra Jančarja oziroma njegove družbe Eurocomp kupila stavbo  Kina Dom s pripadajočim zemljiščem v središču mesta po ceni 63 milijonov tolarjev (263 tisoč evrov). Nakup je po izrecnem naročilu župana Bojana Šrota izpeljala Monika Sečnik, ki je tedaj vodila Zavod za planiranje in izgradnjo Celje. Kot je povedala na sodišču, ji je nakup župan naročil na enem od kolegijev občinske uprave. Še isti dan po tem sestanku je prišel k njej v službo Aleksander Jančar, češ da je slišal, da mora kupiti to zgradbo Kina Dom; da se bo še oglasil, ko bo več časa za pogovor.

Zanimivo, Sečnikova Jančarja ni seznanila z županovim naročilom. Ko je župana kasneje opozorila na to, zakaj bi kupovali, če pa je zgradba namenjena za rušenje, je dejal, da je stara in da kvari ugled mesta. Pred nakupom je najela dva cenilca za izdelavo cenitve stavbe in zemljišča. Prvi cenilec Jože Založnik je junija 2003 vrednost celotne nepremičnine ocenil na 68,7 milijona tolarjev (284 tisoč evrov), cenilec Drago Skubic pa jo je julija tega leta ocenil na 76,1 milijona tolarjev (317 tisoč evrov). Izbrala je nižjo in jo še znižala za pet milijonov tolarjev, kolikor je bil Jančar dolžan občini za komunalni prispevek.

Težava pri opisanem nakupu je to, da je družba Nepremičnine Celje v stoodstotni  lasti občine Celje deset mesecev prej, septembra 2002, večji del Kina Dom prodala prej omenjenemu Jančarjevemu podjetju Eurocomp po ceni  zgolj 12,7 milijona tolarjev (po takratnem tečaju 56 tisoč evrov). Sodni cenilec Peter Črtomir Gorjanc, ki ga je v kazenskem postopku angažiralo tožilstvo, je za sodišče izdelal cenitev po tržni vrednosti, koliko je bila stavba Kina Dom vredna četrtega septembra 2002; torej v času, ko je občina (po svoji družbi Nepremičnine Celje) prodala večji del stavbe Jančarju. Po njegovi cenitvi je bila takrat celotna nepremičnina  vredna 19,4 milijona tolarjev (po tedanjem tečaju 85 tisoč evrov), na dan 17. julija 2003, ko je občina spet kupila stavbo, pa 20,2 milijona tolarjev (tedaj 86 tisoč evrov).

VEČ V TISKANI IZDAJI