Poslovanje treh največjih slovenskih trgovskih družb, Mercatorja, Spara in Tuša, se je lani, ko se je Slovenija soočala z visoko draginjo osnovnih življenjskih dobrin, naravnost razcvetelo. Trgovci so zaradi pretirano zasoljenih cen in v škodo potrošnikov v primerjavi z letom 2006 povečali svojo dobičke od petdeset do sto odstotkov. Dobro vsem trem kaže tudi letos, saj so cene hrane kljub večji ponudbi in znižanju cen osnovnih kmetijskih surovin še naprej rasle – najbolj, kar za 89,4 odstotka, se je v zadnjem letu med osnovnimi živili podražilo sončnično olje. Trgovci pa napovedujejo nove podražitve.
Po podatkih statističnega urada se je hrana v zadnjem letu v povprečju podražila za 7,2 odstotka. Cene hrane se letos ne zvišujejo tako zelo kot v drugi polovici lanskega leta. Zveza potrošnikov Slovenije ugotavlja, da se v zadnjem opazovanem obdobju cene prehrambnih izdelkov razen v eni skupini niso opazneje povečale. Tako so cene 84 odstotkov prehrambnih izdelkov od sredine septembra do drugega tedna v oktobru ostale na isti ravni; dobrih osem odstotkov živil se je pocenilo, slabih osem pa podražilo. Po podatkih zveze potrošnikov so se žito in mlevski izdelki so se najbolj dražili, predvsem pa riž.Primerjava, ki pove veliko
Primerjava cen štirih osnovnih živil (olja, moke, sladkorja in mleka), ki smo jo prejšnji teden v treh največjih trgovskih verigah, Mercatorju, Sparu in Tušu, naredili v uredništvu Reporterja, je pokazala, da se cene med trgovinami bistveno ne razlikujejo in da so se v primerjavi z lanskim oktobrom pri treh izdelkih povišale za veliko višji odstotek, kot je 7,2-odstotno statistično povprečje podražitve hrane in brezalkoholnih pijač. Najbolj, in to kar za slabih 90 odstotkov, se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povišala cena litra sončničnega olja, ki ga tri trgovske verige prodajajo pod svojo blagovno znamko, za vse tri pa ga proizvaja tovarna olja Gea iz Slovenske Bistrice. V Sparu je bil liter sončničnega olja oktobra lani 0,94 centa, zdaj pa ga je v isti trgovini mogoče kupiti za skoraj dvakrat višjo ceno (1,78 evra). Najcenejše sončnično olje smo prejšnji teden našli v Mercatorju (1,69 evra), najdražje pa v Tušu (1,94 evra). Ne glede na to, da gre za olje istega proizvajalca, je cena pri litru med trgovinami lahko različna kar za 25 centov. Za skoraj četrtino je v primerjavi z enakim obdobjem lani poskočila tudi cena moke tipa 500, konkretno v Sparu od 0,45 na 0,56 centa za kilogram. Cene moke so danes v treh trgovinah približno enake – najdražja je v Mercatorju (0,57 centa), najcenejša pa v Tušu (0,48 centa). Ta morda zato, ker je madžarska, moka, ki jo prodajata Mercator in Spar pa je iz Žita oziroma Mlinotesta.
Za dvajset odstotkov je v Sparu v zadnjem letu narasla cena polnomastnemu litru mleka – od 0,65 na 0,78 centa. Prodajna cena mleka pod trgovskimi znamkami se razlikuje samo za tri cente. Sparu in Tušu ga dobavljata avstrijska družba Berglandmilch, Mercatorju pa Ljubljanske mlekarne. V primerjavi z oktobrom lani se ni bistveno povečala cena kilograma sladkorja, v Sparu je pri 0,79 centa celo enaka. Razlike v ceni med trgovinami so približno enake in se razlikujejo največ za pet centov. Najcenejši sladkor prodajajo v Tušu (0,78 evra), najdražjega pa v Mercatorju (0,83 centa). Spar sladkor pod svojo trgovsko znamko uvaža iz Hrvaške, Mercator in Tuša pa iz neidentificirane države EU.
Neupravičena napoved podražitev
Zadnja dva meseca v letu je kljub nižjim cenam osnovnih kmetijskih surovin in goriv na svetovnih trgih mogoče pričakovati, da se bo cene hrana v Sloveniji še naprej dražila. In to predvsem zardi trgovcev, ki so teden dni pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami javnost že strašili z novimi podražitvami. Napovedali so, da naj bi se najprej za 15 odstotkov poskočile podražilo meso in mesni izdelki, do konca leta pa še kruh, testenine in moka. Na ministrstvu za kmetijstvo pravijo, da napovedane podražitve niso upravičene. Podatki kažejo, da so se v zadnjem času odkupne cene večine kmetijskih pridelkov znižale. Njihova povprečna cena je letos nižja kot lani. Odkupne cene pšenice so v Sloveniji od devet do 15 odstotkov nižje kot v enakem obdobju lani. V primerjavi z lani je nižja tudi cena koruze, in sicer za dobrih 26 odstotkov. Še bolj pa so upadle cene krmnega žita zaradi velike ponudbe v EU.
Pri nas so v primerjavi z EU nižje tudi odkupne cene mesa. Povprečna cena bikov do 24 mesecev starosti je nižja za 3,5 odstotka, povprečna cena telic za dobrih 19 odstotkov, cena krav pa kar za četrtino. Višje, za deset odstotkov, v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta so le odkupne cene mladega pitanega goveda. Po podatkih kmetijskega ministrstva so se v nazadnje povišale tudi cene prašičjega mesa, ki so bile v Sloveniji konec septembra za dober odstotek višje od povprečja cene v EU.
Ker se je hrana v številnih državah EU, podobno kot pri nas, podražila v obdobju, ko so cene osnovnih kmetijskih surovin začele upadati, je pred dobrim mesecem komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer Boel trgovce s hrano opozorila, da jih bo evropska komisija nadzorovala z vsemi možnimi regulatorji. Komisarka je napovedala ukrepanje, če bo med trgovci kartelno dogovarjanje glede neupravičenega zviševanja cen. Boelova je bila ob tem tudi presenečena, da se cene kruha niso znižale, čeprav se je pocenila pšenica. Po podatkih evropske komisije bodo cene kmetijskih proizvodov sicer višje tudi v prihodnje, vendar nižje kot so bile v tem in prejšnjem letu.
Ugotavljajo tudi, da je bil cenovni pritisk na cene kmetijskih pridelkov v zadnjem letu sprožen predvsem zaradi izpada ponudbe zaradi neprimernega vremena, večje porabe zaradi rekordne ekonomske rasti v državah v razvoju, izrazite podražitve energentov in sprememb v kmetijski politiki. Gibanje cen žit naj bi bilo tudi v prihodnje zelo odvisno od cen goriva. Cena surove nafte pa je od julija letos upadla skoraj za polovico. Za 159-litrski sodček je bilo pred tremi meseci treba odšteti rekordnih 147,27 dolarja, sredi minulega tedna pa se je gibala okoli 65 dolarjev. Evropska komisija ocenjuje, da naj bi bila svetovna proizvodnja žita v naslednjem letu za 3,7 odstotka višja, v EU pa kar za 19,3 odstotka. Najbolj naj bi se povečala pridelava pšenice – v EU kar za 24,9 odstotka. Tudi Slovenija naj bi po podatkih statističnega urada letos pridelala za 29,7 odstotka več pšenice, ječmena pa kar za 30,1 odstotka. Na drugi strani pa naj bi se za četrtino zmanjšala pridelava koruze. Cena pšenice se je letos gibala na med devet in 15 odstotkov nižji ravni kot v enakem času lani, vendar na višji ravni kot leta 2006. Cena koruze je v letu 2008 glede na leto 2007 v povprečju nižja za dobrih 26 odstotkov.
VEČ V TISKANI IZDAJI
