NLB je tudi v času Janševe vlade ostala bolj kot ne nedotaknjena trdnjava. Kljub obljubam finančnega ministra Andreja Bajuka, delnice naše največje banke še vedno ne kotirajo na ljubljanski borzi, prav tako je na mrtvi točki ostala njena privatizacija in vsi njeni možni scenariji. Banko pa še naprej obvladujejo večinoma isti ljudje, kot v času vladavine LDS. Še več, postala je glavni servis tajkunov pri spornih menedžerskih odkupih.
Na vprašanje, zakaj vlada v tem mandatu ni speljala privatizacije NLB, ki je v zadnjem času tajkunom na veliko odobravala kredite, je premier Janez Janša v intervjuju v prejšnji številki Reporterja dejal, da je vpliv slovenske države v naši največji banki omejen, saj imata velik delež v lasti belgijska KBC in EBRD. »Predsednik uprave je bil imenovan tik pred zadnjimi volitvami. Uprava NLB pa je res pomagala Pivovarni Laško pri spornih koncentracijah lastništva. Nadzorni svet NLB je bil o tem obveščen šele pozneje.«
Kreditna linija Romane Pajenk
Odpravili smo se po sledi Janševe izjave in pri naših zanesljivih virih, ki ne želijo biti imenovani, izvedeli, da je kredite za koncentracije lastniških deležev v omrežju Pivovarne Laško organizirala mariborska Probanka, katere direktorica in pomembna lastnica je ustanovna članica Kučanovega Foruma 21 Romana Pajenk. Naši viri pravijo, da Probanka Pivovarni Laško zaradi prevelike tveganosti ni odobrila nobenega pomembnega posojila, pač pa je Bošku Šrotu le organizirala kreditno linijo, ki so jo v največji meri financirale NLB in njena hčerinska Banka Celje. Koliko kreditov je bilo odobrenih in koliko je znašala njihova višina, zaradi poslovne skrivnosti pri bančnih poslih ni mogoče preveriti. Ko je v začetku maja bilo samorazkritje pravega lastništva razvpitega poštnega nabiralnika Kolonel, se je v nekaterih medijih pojavil znesek deset milijonov evrov posojila, ki naj bi ga Šrotov Kolonel v zameno za zastavo s tem kreditom kupljenih delnic in gotovinskega pologa Pivovarne Laško v višini dveh milijonov evrov dobil pri NLB za potrebe prvega prevzema družbe Center Naložbe. Vendar, kot pravijo naši viri, naj bi bil to samo eden od manjših kreditov, ki jih je Šrot dobil pri NLB. Posebno vlogo pri tem naj bi imela nekdanja državna sekretarka Andrijana Starina Kosem (ASK), ki je nekaj mesecev tudi sedela v nadzornem svetu NLB. Razvpita ASK naj bi že tedaj delala za Šrota, pod njenim vplivom pa naj bi bila tako nekdanji kot sedanji član uprave NLB: Andrej Hazabent (mimogrede: v času afere sredi devetdesetih je bil na vrhu NKBM) in Slavko Jamnik. S pomočjo prvega naj bi ASK dosegla, da je Maksima ID prodala odločilni desetodstotni delež Term Čatež Faktor banki, ta pa jih je nato prodala Pivovarni Laško, na koncu pa so prišle v naročje prvega moža DZS Bojana Petana oziroma njegovega delniškega parkirišča – družbe Rent A.
