Tožilstvo v 18 tožbah terja odvzem 23 milijonov evrov premoženja domnevno nezakonitega izvora

Doslej so sodišča odločila v treh tožbah, skupna vrednost dosojenega premoženja pa znaša 2.176.574,67 evra, dve sta že pravnomočni, so na specializiranem tožilstvu pojasnili za STA.

Prva sodba, s katero je bilo fizični osebi odvzeto oziroma naloženo v plačilo premoženje v skupni vrednosti 310.000 evrov, je bila izrečena obsojenemu preprodajalcu mamil Andreju Laporniku iz Portoroža. Leta 2015 pa je bila zoper Mariborčana Aleša Bračka izrečena sodba na podlagi zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora v višini 1,7 milijona evrov.

Specializirano tožilstvo terja pojasnila o premoženju tudi od nekaterih znanih osebnosti

Med tožbami za odvzem premoženja nezakonitega izvora se je znašlo tudi nekaj prepoznavnih posameznikov. Izvor svojega premoženja morajo oz. bodo morali med drugim dokazati nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin, nekdanji mariborski župan Franc Kangler, Dragan Tošić, domnevni vodja slovenske veje organizacije srbskega veletrgovca s kokainom Darka Šarića, ter predsednik SDS Janez Janša.

Lovšin, njegova žena in hči morajo v postopku sodišču dokazati izvor za 1,88 milijona evrov premoženja. Tožilstvo je prepričano, da je premoženje nezakonitega izvora več nepremičnin, ki so v lasti Lovšina, njegove hčere Lucije in žene Marije. Zoper Kanglerja ter njegovo hčer Mašo je specializirano državno tožilstvo sprva vložilo tožbo za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja v višini 121.840 evrov, na naroku konec aprila pa je predlagalo zvišanje tožbenega zahtevka na 256.000 evrov.

Vrednost premoženja, ki naj bi ga po mnenju tožilstva Janša pridobil nezakonito, je 395.388 evrov. Janša je sicer razkritje, da je tožilstvo vložilo tožbo zoper njega, pospremil s trditvijo, da se je skrajni rok za vložitev tožbe iztekel 14. aprila 2015, torej pred več kot dvema letoma. Na Specializiranem državnem tožilstvu so za STA zatrdili, da zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ne določa roka za vložitev tožbe, temveč le za zavarovanje premoženja.

Specializirano državno tožilstvo je v finančni preiskavi na podlagi zakona pretreslo tudi imetje Tošića od leta 2003. Po njihovih izračunih naj 6.956.053,35 evra premoženja ne bi bilo povsem čistega, ampak naj bi si ga pridobil s kokainskimi posli. Poleg Tošića so se v postopku znašli še njegova žena Meri, poslovni partner Mišo Vlaisavljević ter družbi Fundator in Bela hiša.

Sodnik je v primeru Tošić čakal na presojo ustavnega sodišča

Obravnava tožbe zoper Tošića je stala skoraj dve leti, ker je sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani Djordje Grbović na ustavno sodišče vložil pobudo za oceno ustavnosti tistega člena starega zakona, ki se je nanašal na pomešano premoženje.

Po mnenju sodnika Grbovića naj namreč takrat veljavni zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ne bi predpisoval pravil za primer, ko si toženi pri opravljanju nezakonite dejavnosti pomaga s sredstvi zakonitega izvora, in tudi ne pravnih posledic za primer, ko bi sodišče ugotovilo, da del premoženja toženega izhaja iz nezakonitih poslov, za drugi del pa toženi uspe dokazati, da je zakonitega izvora.

Ustavno sodišče je marca letos ocenilo, da je bil stari zakon glede tega res v neskladju z ustavo in tudi določilo, v katerih primerih je odvzem premoženja možen ter kdaj ne.

Kot so za STA pojasnili na ljubljanskem okrožnem sodišču, se je sodnik Grbović po prejemu sodbe ustavnega sodišča zadevi "že posvetil". Kdaj bi lahko sprejel odločitev o tožbi države zoper Tošića, pa "še ni mogoče konkretno napovedati".

Ustavno sodišče razjasnilo dvome o odvzemu pomešanega premoženja

Odvetnica Petra Plešec, ki je letos zagovarjala doktorat s področja odvzema premoženja nezakonitega izvora, ugotavlja, da je odločitev ustavnega sodišča v primeru Tošić za prakso pomembna. Leta 2014 sprejeta novela zakona namreč ni razrešila tistega, kar so kot neustavno razglasili ustavni sodniki.

Ustavno sodišče je določilo, kdaj se premoženjski predmet, ki je sestavljen iz premoženja zakonitega ter nezakonitega izvora, odvzame v celoti, kdaj pa se odvzame zgolj idealni delež tega predmeta. Država v tem primeru vzpostavi solastnino v deležu, ki po vrednosti ustreza njenemu izkazanemu zakonitemu vložku v ta predmet, je za STA pojasnila Pleščeva.

Tožilstvo bo na podlagi te ureditve moralo dokazovati namen pomešanja premoženja, je opozorila odvetnica. Kot je dejala, bo toženi lahko še vedno dokazoval, da ob pomešanju premoženja ni imel namena ponovnega izvrševanja protipravnih ravnanj ali prikrivanja premoženja nezakonitega izvora. Tožilstvo pa bo v primeru, ko bi toženemu želelo odvzeti celoten premoženjski predmet, moralo dokazovati, da delež premoženja nezakonitega izvora v pomešanem predmetu ni neznaten, je še pojasnila.

Tožilstvo doslej več kot 90-odstotno uspešno

Kot so sicer za STA pojasnili na specializiranem državnem tožilstvu, so tožilci v enem od dveh doslej pravnomočnih postopkov za odvzem premoženja nezakonitega izvora uspeli s 93 odstotki tožbenega zahtevka, v drugem pa z 98 odstotki tožbenega zahtevka. V tretji zadevi je tožilstvo s tožbenim zahtevkom uspelo v celoti.

Evidence, koliko premoženja je bilo doslej dejansko odvzetega, sicer na specializiranem tožilstvu ne vodijo. Izvršitev pravnomočnih sodb namreč ni v njihovi pristojnosti, so še pojasnili.