Tožilstvo bo s pritožbo zahtevalo višjo kazen za Cakića

Po aprilski obsodbi sta tako Cakićev zagovornik Gorazd Fišer kot tudi višja državna tožilka Tamara Gregorčič napovedala, da bosta o morebitni pritožbi še premislila, saj bosta najprej počakala, da Keršmanc sodbo napiše, zdaj, ko je sodba spisana, pa sta za časnik pritožbo oba potrdila. Rok za vložitev pritožbe na višje sodišče je 15 dni od vročitve.

"Na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani smo sodbo prejeli 29. junija. Zoper sodbo se bo pristojna tožilka pritožila v pritožbenem roku, ki še ni potekel," je za časnik potrdila vodja ljubljanskega tožilstva Katarina Bergant. Odvetnik Gorazd Fišer je za Dnevnik pojasnil, da sodbe zaradi odsotnosti še ni dvignil, je pa seznanjen s tem, da ga čaka na pošti. Vložitev pritožbe na sodbo je napovedal za konec prihodnjega tedna.

Čeprav je sodba še nepravnomočna, Cakić ni v priporu, temveč že v zaporu. Obdolženi je namreč že po koncu sojenja zaprosil za predčasen začetek prestajanja kazni in da ga posledično iz pripora premestijo v zapor.

Čeprav sta bili obe strani po izreku sodbe z napovedmi morebitne pritožbe zadržani, pritožbi nikakor nista nepričakovani, poudarja časnik. Tožilstvo je v svoji zaključni besedi na sojenju mlademu Ljubljančanu zahtevalo 12 let zapora, kar je le tri leta manj od najvišje zagrožene kazni za kaznivo dejanje uboja in precej več od kazni, ki jo je določil sodni senat. Tožilka je takrat poudarila, da je bil obdolženi posebno vztrajen, da bi oškodovancu vzel življenje, na kar je nakazovala dinamika gibanja v stanovanju, kar 17 ran, ki mu jih je povzročil, ter tri rane na zatilju, ki mu jih je zadal, ko je Tič že nemočno ležal na tleh. Četudi je bil Cakić ob začetku napada v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti (kombinacija alkohola, kokaina, infantilnosti in šibke osebnostne strukture, delno tudi afekta), je po mnenju tožilke ta do konca najmanj pet minut dolgega obračuna izzvenela in se prevesila celo v polno prištevnost.

Cakićev odvetnik Fišer je po drugi strani vztrajal, da bi lahko tragedijo označili le za uboj na mah ali povzročitev hude telesne poškodbe s smrtnim izidom (maksimalna kazen za ti dve kaznivi dejanji je deset let zapora). "Naklep ni podan, pač pa je bilo njegovo ravnanje posledica impulza, stiske," je Fišer ocenil Cakićevo ravnanje. Obramba je zavzela tudi stališče, da je bil obračun med Tičem in Cakićem precej krajši ter da je bil Cakić v stanju afekta in v kritičnem času morda celo povsem neprišteven.

Cakić ni nikoli zanikal svojega dejanja. Ves čas pa je trdil, da se kritičnega časa ne spominja v celoti ter da se je pred tem v Tičevem stanovanju zbudil gol in z občutkom, da je bil spolno napaden.

Predsednik sodnega senata Ciril Keršmanc je v sodbi na podlagi izvedenih dokazov zavzel stališče, da je šel Cakić v Tičevo stanovanje povsem prostovoljno, tam pa je med njima tudi prišlo do neke vrste stika, ki prav tako ni bil prisilen. Sodnik je opozoril tudi na dejstvo, da se je Cakić po uboju umil, oblekel, vzel nož in ključe stanovanja, stanovanje za seboj celo zaklenil in odšel na ulico poklicat pomoč. To je pomembno tudi z vidika, da je predstojnik Inštituta za sodno medicino Jože Balažic ocenil, da bi ob pravočasni pomoči ranjeni Tič lahko celo preživel.