Postopek tožilke Hrastarjeve Janšo spominja na stalinistične povojne procese na Slovenskem. Branka Zobec Hrastar nekdanjega premierja Janeza Janšo obtožuje poskusa sprejemanja daril za nezakonito posredovanje pri nakupu oklepnikov Patria, Janša odgovarja: gre za gnusno zlorabo tožilske funkcije.
Potem ko je višja državna tožilka Branka Zobec Hrastar na ljubljansko okrajno sodišče vložila obtožni predlog zoper nekdanjega premierja in predsednika SDS Janeza Janšo in še četverico v zadevi Patria, se kažeta dve skrajnosti: nekateri novinarji so že prepričani v Janševo krivdo, koalicijski politiki ga pozivajo k odstopu z mesta poslanca, nekateri pravniki pa govorijo o političnem konstruktu tožilke.Tožilka Branka Zobec Hrastar, do nedavno še v skupini tožilcev za pregon organiziranega kriminala, je na ljubljanskem okrajnem sodišču pred mesecem dni vložila obtožni predlog zoper peterico v zadevi nakupa oklepnikov finskega podjetja Patria: Janez Janša je obdolžen »poskusa« sprejemanja daril za nezakonito posredovanje; Jože Zagožen (nekdanji predsednik uprave Holdinga slovenskih elektrarn in član izvršilnega odbora SDS) sprejemanja daril za nezakonito posredovanje; Ivan Črnkovič (generalni direktor družbe Rotis, industrijskega partnerja Patrie v poslu z oklepniki) dajanja daril za nezakonito posredovanje; Walterja Wolfa (poslovnež, lobist) za dajanje pomoči pri omenjenih dejanjih in Antona Krkoviča (brigadir, nekdanji pomočnik generalštaba Slovenske vojske) sprejemanja daril za nezakonito posredovanje.
Po 269. in 269. a členu starega kazenskega zakonika, veljavnega v času, ko naj bi bila kazniva dejanja storjena, je zagrožena kazen do treh let zapora, zato bo o zadevi presojalo okrajno in ne okrožno sodišče. Seveda je daleč najbolj odmeven obtožni predlog zoper Janšo, vodjo slovenske opozicije in v skladu s tem potencialnega prihodnjega premierja. Ta se je na obtožbo, ki je prej prišla v medije, kot jo je prejel sam in še preden jo je sodišče preizkusilo, ostro odzval. Kot pravi, gre za gnusno zlorabo tožilske funkcije, saj tožilka Hrastarjeva prizna, da za obtožbo nima dokazov.
Sporni domnevni sestanki
Janša še enkrat poudarja, da o nakupih finskih oklepnikov ni nikoli odločal, kaj šele da bi poskusil sprejeti darila za nezakonito posredovanje. Z nikomer od omenjenih drugih obtožencev ni nikoli ne osebno ne po telefonu govoril o oklepnikih Patria. Trdi, da niti on niti kdorkoli drug s pristojnostjo v SDS ni nikoli zahteval kakršnihkoli nagrad ali daril v zvezi s Patrio, kaj šele da bi jih prejel. Če je kdo v zvezi z nabavo oklepnikov nepooblaščeno uporabljal njegovo ime ali ime SDS, je to dokazljiva zloraba.
Po »kronologiji afere«, ki so jo na podlagi podatkov iz policijsko-tožilske preiskave spisali pri Mladini, naj bi Janšo v kazenskem postopku obremenjevali zgolj posredni dokazi oziroma indici. Na primer zabeležke v Zagožnovem rokovniku in računalniku o sestankih z Janšo: na podlagi teh naj bi se sestala 20. maja 2005., 19. julija 2005.; 28. julija 2005. naj bi ga Zagožen klical, 11. avgusta 2005. sta bila menda na kosilu, sestala naj bi se še 19. januarja 2006 in 24. avgusta 2006.
Vsi ti stiki v povezavi z drugimi aktivnostmi Zagožna in drugih (slovenskih, finskih in avstrijskih) akterjev v zadevi Patria po mnenju tožilke kažejo na utemeljen sum omenjenega kaznivega dejanja Janše, saj naj bi bil v korupcijske posle neposredno aktivno vključen. Med stvarmi, ki naj bi inkriminirali Janšo, naj bi bili po pisanju Mladine tudi bančni izpiski stranke SDS, ki je menda prejela del provizije v zvezi z nabavo oklepnikov, vendar nobenega bančnega izpiska SDS v tej smeri novinarji še niso objavili. Vsaj glede obtožbe zoper Janšo po znanih podatkih (razkrit naj bi bil »pretežni del dokazov«) ni nobenega neposrednega dokaza.
Opraviti imamo zgolj z indici (po mnenju nekaterih je še to premočna beseda), po besedah dr. Bojana Dobovška, prodekana Fakultete za varnostne vede v Ljubljani, pa morajo biti v takih primerih povsem skladni, tako da sestavljajo sklenjen krog. Sodišče bi na tej podlagi izdalo obsodilno sodbo le, če gre za tak niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki bi bili med seboj trdno in logično povezani ter se tako dopolnjevali, da bi na njihovi podlagi lahko z gotovostjo sklepali, da je obtoženec storil kaznivo dejanje.
VEČ V TISKANI IZDAJI