"V tem kulturnem prostoru je takšno vedenje prej redkost," je v izjavi za medije po izreku sodbe nekdanjemu predsedniku uprave Merkurja Binetu Kordežu dejal Kozina. Kordež je bil namreč danes obsojen na skupno kazen sedem let in šest mesecev zapora, potem ko je po ponovljenem postopku v primeru menedžerskega prevzema Merkurja priznal krivdo. Prav tako bo moral plačati denarno kazen v višini 23.500 evrov.
Po mnenju Kozine je Kordež ocenil, da je priznanje krivde edini način, da lahko v tej družbi še normalno živi in hodi z dvignjeno glavo. "Le na ta način vidim razvoj družbe, ne pa na izkoriščanju in iskanju lukenj," je dodal.
Specializirano državno tožilstvo se je s Kordežem pogajalo za priznanje krivde, sicer bi po Kozinovih besedah lahko čez štiri leta bili spet na istem, kot smo danes, v tem času pa delali v prazno. Tokrat je namreč šlo za ponovljeno sojenje proti Kordežu, saj je vrhovno sodišče prvo pravnomočno obsodbo v zadevi menedžerskega prevzema Merkurja razveljavilo in zadevo poslalo v ponovno sojenje.
"Ni čas za odpiranje šampanjca, pač pa za tehten premislek," je dejal Kozina. Tako se sprašuje, kaj gre v tem sistemu narobe, "kjer je vsak na svojem vrtičku zelo zadovoljen, rezultatov pa ni". "Očitno je, da živimo v sistemu, da se to dogaja, da ko pride do kompleksnih korporacijskih zadev, vsi delamo, ampak v prazno," je opozoril Kozina. Če bi sojenje ponovili, tako po njegovih besedah ne bi imeli zagotovil, da po štirih letih ne bi bili ponovno na začetku, ali pa bi lahko zadeva zastarala.
V sporazumu o priznanju krivde so se dogovorili, da se združijo vsa kazniva dejanja, povezana z menedžerskim prevzemom Merkurja. Manjši del zadev, povezanih s tem primerom, ki pa niso izpolnjevale pogojev za obtožnico, bodo na tožilstvu ali zavrgli ali pa odstopili od pregona. In tudi če bi te primere umestili v sporazum, to ne bi vplivalo na višino kazni, saj je ta vnaprej dogovorjena, je pojasnil Kozina.
Kordež je tako "varen" pred morebitnimi novimi postopki, povezani s tem primerom, razen če bi se odkrilo, da je še pridobil lastno premoženjsko korist. V tem primeru bi mu sodili posebej.
V postopkih proti ostalim družbam oz. odgovornim osebam, ki so bile povezane z spornimi posojili, s katerimi so financirali menedžerski prevzem Merkurja, pa bo Kordež nastopal kor priča, je dejal Kozina. "Verjamem, da ostale skrbi," je dodal. Po njegovih besedah je v eni zadevi sodna preiskava že vložena, v drugi zadevi pa teče še predkazenski postopek. Na sodišču jih lahko pričakujemo v letu ali dveh, je še dejal.
Kozina je tudi problematiziral celoten sistem, da je omogočil tovrstno poslovanje. "Kje pa so bili v vsem tem času nadzorni sveti? Kordež je to delal pet let. Kje so bili revizorji? Kako so bila revizijska poročila korektna," se je spraševal. Problematično se mu tudi zdi, da zakon dovoljuje, da se z enim podpisom lahko nakaže po več milijonov evrov.
Vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan pa je ta sporazum označil za enega vidnejših uspehov specializiranega državnega tožilstva doslej. Uporabili so institut nadaljevanega kaznivega dejanja, ki je namenjen da pospešitvi reševanja postopkov. "Dejstvo je, da je ta institut bolj naklonjen obdolžencem in že s tem, ko smo pristali na pogajanje na ta institut, smo pokazali veliko volje za sklenitev sporazuma," je dejal. Kazen je po njegovem mnenju primerna.
Vsem petim tožilcem, ki so pripravljali sporazum o priznanju krivde, je Furlan izrazil priznanje, saj so v razmeroma kratkem času vložili sedem tožilskih aktov, ki so jih potem združili v osnovo za obtožbo.
Specializirano državno tožilstvo po Furlanovih besedah doseže na leto med 25 in 30 priznanj krivde. Od tega je sporazum sklenilo pet oz. šest fizičnih oseb iz gospodarske elite.