Druga največja država na svetu se razprostira od Atlantika pa vse do Pacifika mimo ledeno skrivnostne Aljaske. Skozi mrzli Zaliv sv. Lovrenca, ki ga zapira otočje Nove Fundlandije, neslišno drsijo velike čezoceanke mimo Quebec Cityja, ki je bil v preteklosti ključ do vrat Sv. Lovrenca, naprej do Montreala in še naprej do Toronta, natovorjene z korejskimi avtomobili za nenasitni torontski in montrealski trg, z železovo rudo za železarne v Hamiltonu in z bariki bordojca za ugledne restavracije ob reki. Qubeški topovi na vzpetini ob gradu Frontenac nekoč, strah in trepet za nepovabljene goste, so danes le še okras in spomin na davne nemirne čase pogumnih raziskovalcev in odkriteljev.
Konec ladijske poti in dostop do velikih jezer zapirajo veličastni slapovi Niagare. Mi Evropejci se niti ne zavedamo, kako pomemben je za nas Sv. Lovrenc, skozi katerega se pretaka celinsko vodovje velikih jezer Srednje Amerike in neposredno poganja atlantski morski tok, ki z milim vodovjem prinaša življenje zelenim otokom Združenega kraljestva in Skandinavije. Znanstveniki pravijo, da bi morebitna usahnitev virov sladkega vodovja iz velikih jezer, prinesla ohladitev in meje polarne zime potisnila vse do srednje Evrope.
Montreal, kanadske Benetke
Ko se v lepem vremenu spuščaš na montrealsko letališče Dorval, opaziš vse razsežnosti vele- mesta, ki se razprostira sredi neskončne ravnine, prepredene z rokavi in jezerci Reke sv. Lovrenca v provinci Quebec. Tod te najprej nagovorijo v francoščini, saj si vendar pravkar prispel v drugo največje francosko govoreče mesto na svetu za Parizom, in če beseda ne steče, je šele na vrsti angleščina, kajti kontrole potnikov z drugih kontinentov niso več samo mačji kašelj, pa tudi francoščina tod nekaj velja.
Poleti je lahko sredi teh neskončnih prostranstev pasja vročina, kot je bila tistega osemnajstega avgusta. Široke ceste z mogočnimi mostovi povezujejo številna predmestja in jih spajajo z starim Montrealom ob Reki sv. Lovrenca. Med najbolj živahne predele sodi zagotovo znamenita stara Old Fort in slavni vojaški Stewartov muzej. V starem pristanišču pa se ustavljajo čezoceanke s korejskimi avtomobili in francoskim vinom. Posebno vabljiv je otok Park sredi Lovrenca z zabavišči in dirkališčem Gillesa Villeneuva, kjer grmeči bolidi v začetku junija vedno znova naznanjajo formulo 1 s prihajajočim poletjem.
Poslovni center na Katarinini cesti se ponaša z veličastnimi nebotičniki in le nekaj ulic naprej se v marketu Prelec dobijo krajnske klobase, laško pivo in radenski »king springs«. Zares, Montreal je tudi Slovenija v malem, saj se tam na Lavalu, enem večjih predmesti, kar vrstijo hiše prekmurskih rodbin, kot so Mataičevi, Terentovi, Vučkovi in celo Novakovi, kateri imajo za sosedo Celine Dion, ki prebiva v čudni aluminijasti vili, ko se mudi doma. Nikakor pa ne moremo spustiti znamenitega botaničnega vrta med bulvarjem Martin in enem od številnih kanalov, prav tam blizu pa stoji končno zgrajen olimpijski stadion 76 z znamenitim razglednim stolpom v stilu ladijskega premca.
