Revija Reporter
Slovenija

Tone Turnšek: Gledal je stran, ko je Šrot peljal pivovarno v propad

Nenad Glücks

4. apr. 2015 5:00 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Zame je prodaja Pivovarne Laško velika bolečina, mislim, da je to strašanska napaka, je pred desetimi dnevi za Odmeve na TV Slovenija izjavil Turnšek, ki je pivovarno vodil kar 25 let, vse do upokojitve leta 2005. Posredno po slabi banki (DUTB) je največja lastnica pivovarne država, ki tudi koordinira prodajni konzorcij, toda zanj bo s prodajo konec domačega imperija pijač – »vse, kar smo gradili desetletja, se zdaj uničuje«.

Toda pri tem bi se lahko vprašal, kolikšna je njegova odgovornost, saj je sedanji težak položaj Pivovarne Laško, ki je še vedno zadolžena za več kot 200 milijonov evrov, predvsem posledica uničujočega menedžerskega prevzema Boška Šrota. Slednjega pa ni na čelo družbe pred desetimi leti pripeljal nihče drug kot Turnšek. Ne le to, od leta 2006 do 2010 je bil član nadzornega sveta (zadnje leto predsednik), moral bi bedeti nad tem, kaj z družbo počne prvi človek Šrot. Toda v pogovoru za TV Slovenija ni želel komentirati ničesar v zvezi s Šrotom, prav tako nič o Igorju Bavčarju, ki je bil prek Istrabenza povezan s Šrotom. Turnšek je vsa leta gledal stran od Šrota, čeprav je bil vrhunec njegovega prevzema v letih 2007, 2008 in 2009, ko je s krediti bank in posojilnimi pogodbami med družbami znotraj skupine Pivovarne Laško postal njen največji lastnik. Za svoje rabote pri menedžerskem prevzemu je bil pred nekaj meseci na ljubljanskem okrožnem sodišču obsojen na štiri leta in dva meseca zapora, skupaj z obsodbo v zadevi Istrabenz (pet let in deset mesecev zapora) znaša kazen devet let in devet mesecev.

Česa Turnšek pri Šrotu ni videl oziroma ni hotel videti? Da je po verigi podjetij Atka Prima, Kolonel, Center Naložbe in na koncu Infond Holding prevzel Skupino Laško, pri čemer je ta s posojili Šrotovim družbam sama financirala svoj prevzem, za stomilijonska posojila pri bankah pa je Infond Holding zastavil kar delnice Pivovarne Laško, torej prevzete družbe, ki so jih banke kasneje zasegle.

Več v tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike.