Tomšič: Že nizka udeležba na evropskih volitvah je napovedovala izid referenduma

"Težko je bilo pričakovati, da bo na referendum, ki obravnava tematiko, ki je večina državljanov ne smatra za najpomembnejšo, prišlo vsaj 20 odstotkov volivcev. To je posledica lani sprejetih ustavnih sprememb, pred tem bi bil ta referendum uspeh predlagateljev. Treba je namreč izpostaviti, da je vendarle velika večina tistih, ki so se referenduma udeležili, zakon zavrnila," pravi Tomšič.

Predlagatelji referenduma po njegovi oceni res niso dosegli svojega cilja, a tudi vlada se ne more šteti za zmagovalca.

Pred tem referendumom ni bilo neke velike referendumske kampanje, tudi dogajanje na političnem prizorišču zadnji mesec je bilo tako, da se je referendum umaknil v ozadje, pravi Tomšič. Tudi pri zagovarjanju stališča za ali proti zakonu je bila SDS edina aktivna med strankami "pomladnega tabora", ugotavlja Tomšič. Tako se po njegovem mnenju neka močna fronta za zavrnitev zakona tokrat ni ustvarila.

Kampanja je bila po oceni Tomšiča neizrazita, volivci pa so se odločali predvsem na podlagi "splošnih preferenc". Strokovne razprave o odpiranju oz. zapiranju arhivov po mnenju Tomšiča niso pretirano vplivale. Večina pa je ocenila, da je ta tema tako nepomembna, da se ni vredno udeležiti referenduma.

Referenduma so se verjetno res udeležili volivci SDS v večji meri kot volivci drugih strank. A tudi velik del volilne baze SDS je tokrat očitno ostal doma, opozarja Tomšič.

Tomšič sicer na vprašanje, ali je nova referendumska ureditev s kvorumom za zavrnitev zakona ustrezna ali neustrezna, odgovarja, da je to stvar perspektive - s stališča predlagateljev referenduma se je izkazala za neustrezno, za vlado pa ustrezna. Po enem samem referendumu je to težko oceniti, pravi Tomšič, ki sicer pravi, da ni "nek zagovornik velikega omejevanja pravice do referenduma".