Svojo podjetniško žilico, na katero naj bi se denar kar lepil, je zgodaj spoznal in jo skušal udejanjiti v družinskem podjetju AC Lovše, ki se ukvarja s prodajo avtomobilov. Ker mu je podjetje postalo preozko, on pa je precej (poslovno) širši, se je posvetil z navtiki in ustanovil svoje podjetje T. F. Lovše. Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je spoznal politične vplivneže, se prodajal kot strokovnjak za podjetja v težavah in 1998 pristal v tržiškem Peku. Ena prvih stvari je bila, da je za promotorko slovenskih čevljev pripeljal kontroverzno, a zelo seksi hrvaško manekenko Nino Morič. Takrat je denar dobesedno letel iz gorenjskega ponosa, oglas so snemali kar v Los Angelesu. Kaj tudi ne bi, ko pa mu je država dala slabih osem milijonov evrov. Nato je leta 2000 nenadoma odšel, za njim pa ni ostalo samo nelikvidno in kapitalsko neustrezno podjetje, temveč celo 8-milijonska luknja. Seveda v evrih.
Posebna revizija poslovanja Peka, ki jo je naročila tedanja gospodarska ministrica, ni nikoli zagledala luči dneva, je pa zato kar naenkrat imel toliko denarja, da je leta 2003 kupil Diners Club Slovenija. Diners Club je imel tudi na Hrvaškem, nato ga je avstrijski banki prodal za 65 milijonov evrov. Za Lovšeta ni bilo več meja, zapravljalo se je na vseh koncih in krajih. Dobro obveščeni vedo povedati, da tudi zato, ker je z Dinersom zelo »po domače« posloval, političnim in poslovnim prijateljem pa je menda izdajal statusne črne kartice Diners in jim odpisoval dolgove, če je bilo to potrebno za kakšno protiuslugo. Sam pa se je medtem sproščal v tisoč kvadratnih metrov veliki prestižni vili tik ob obali Mehiškega zaliva, v floridskem mestu Naples, za katero je leta 2009 odštel 14 milijonov ameriških dolarjev.
Toda z Lovšetom, ki ima status monaškega davčnega rezidenta in s svojo jahto pluje pod malteško zastavo, izobraževal pa se je tudi na Harvardu, je šlo navzdol. Da bi postal bolj prepoznaven in priljubljen, je leta 2010 »kupil« celo položaj predsednika Smučarske zveze Slovenije, obljubljal vse mogoče in se slinil Tini Maze. Vendar se je maja 2012 poslovil. Neuradno zato, ker so na 48. kongresu Mednarodne smučarske zveze (Fis) v Južni Koreji odločili, da Slovenija oziroma Planica ne bo gostila svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju leta 2017. Tako je odpadla tudi možnost dobrega zaslužka, saj se Lovše z drobižem ne ukvarja.
Zavohal je seveda dobro možnost, da bi se priključil lobiranju in svetovanju pri prodaji državnega premoženja, se povezal z Alexandrom Dibeliusom, prvim človekom Goldman Sachsa za Srednjo in Vzhodno Evropo, provizija pa naj bi presegla 100 milijonov evrov. Medtem je Diners Club izgubil licenco Banke Slovenije (kupila ga je Erste Card Club), Lovše je pri prodaji Mercatorja lobiral za Agrokor, dokler niso preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) zaradi suma storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (škoda naj bi znašala devet milijonov evrov) opravili hišne preiskave in carja carjev priprli.
Izjave o Tomažu Lovšetu:
JOŽE HRIBERNIK, odvetnik: »Objava policijskih prisluhov v medijih? Seveda nisem za to, da se take stvari objavljajo. Vprašanje je tudi, kakšen je cilj tovrstnih objav – lahko da je samo senzacionalizem, lahko pa da je zoper koga usmerjeno. Vsekakor pa to ni prav, zato se mi zdi tako uhajanje prisluhov v javnost nedopustno in nesprejemljivo.«
NATAŠA PIRC MUSAR, informacijska pooblaščenka, na Twitterju: »Pooblaščenec ne vidi prav nobenega javnega interesa v objavi takšnih prisluhov v tej fazi postopka, nasprotno, vse to lahko celo škodi postopkom, ki jih vodijo organi pregona. (…) Vse, kar je za javnost zanimivo, pa nikakor ne dosega pravnega standarda interesa javnosti.«
BOJAN POŽAR, urednik Požareporta: »Upam, da bo Dnevnik objavil vse, tudi del, kjer je omenjen Virant. Če ne bo, pomeni, da koga ščitijo in da so Lovšeta priprli samo zaradi prodaje Mercatorja. Nenavadno je, da še pred objavo za komentar sprašujejo ljudi, ki so omenjeni v prisluhih. Sam pogovor med vpletenimi pa kaže na primitiven način komuniciranja slovenske elite.«