Revija Reporter
Slovenija

Tomaž Gantar - prepirljivi minister, ki ves čas grozi z odstopom

Ivan Puc

29. sep. 2013 5:01 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Ni ministra v tej in kakšni prejšnji vladi, ki bi v tako kratkem času tolikokrat glasno razmišljal o odstopu. Spustil se je celo v besedni dvoboj z notranjim ministrom in predsednikom Državljanske liste Gregorjem Virantom, v katerem minister za zdravje Tomaž Gantar nima dejavne podpore sicer bojevitega predsednika Desusa Karla Erjavca. Potreboval bi jo, saj se notranji minister vtika v resor, ki pripada upokojenski stranki.

Virant nasprotuje interventnemu zakonu o zdravstvu, ki bi v obubožano zdravstveno blagajno prinesel 48 milijonov evrov (po prvotni verziji zakona celo sto milijonov), ker bi se prispevne stopnje za samostojne podjetnike zvišale s 105 na 133 evrov za tiste, ki si izplačujejo minimalno plačo. Prispevki t. i. popoldanskih samostojnih podjetnikov bi se povečali s 4,5 evra na 32 evrov. Tako vsoto bi plačali tudi samozavarovani. Številke so se v koalicijskih usklajevanjih večkrat spreminjale. Medtem ko Gantar vztraja, da mu ne gre toliko za reševanje finančnih zadreg zdravstva, temveč za bolj pravično plačevanje prispevkov, Virant zatrjuje, da bi se že v usklajenem predlogu zakona plačilo prispevka vezalo na prihodke oziroma dobiček samostojnih podjetnikov, a minister za zdravje menda zadnjega predloga zakona ne pripravil v skladu z dogovorom na srečanju pri predsednici vlade.

Vprašanje, ali si podjetniki glede na zaslužek upravičeno obračunavajo kar najnižjo plačo in s tem dajo državi najmanj, kar je mogoče, je že dolgo nerešeno, saj ne more biti pravično do delavcev, ki za zdravstvo plačujejo bistveno več. Zaradi nasprotovanja DL, ki je prevzela stališča obrtno-podjetniške in gospodarske zbornice, je Gantar iz zakona že umaknil plačevanje prispevkov iz najemnin in dividend. Gantar Virantu, ki mu zameri, da hoče finančno luknjo v zdravstveni blagajni krpati zgolj z višanjem prispevkov, moral pa bi znati narediti kaj več kot le večati prispevke, ne ostaja dolžan. Zameri mu napačne predstave, da je možno z racionalizacijo in preganjanjem korupcije rešiti finančne težave v zdravstvu. Najmanj smešno je, pravi, da Virant govori o očitkih, da se v zdravstvu naredi premalo glede korupcije, saj je prav Virant »kot notranji minister postavljen za ukrepe na tem področju, a ni naredil še nič. Odvrača le pozornost od svojega nedela.«

Nenavadno, a predsednica vlade je primorana razsojati tudi v sporih zaradi takih podrobnosti. To sicer niso malenkosti (izenačevanje prispevkov je v nacionalne reformnem programu,  poslanem v Bruselj), pa vendar v delokrogu predsednice vlade ni iskanje, kot ona pravi, tistih, ki izrabljajo obstoječo ureditev, ker poleg plače lahko uporabljajo tudi druga sredstva, ki jih dobijo na svoj račun.

Med ministri bi moral biti prepir, s katerim se izkazujeta ministra Gantar in Virant, strogo prepovedan. Edina, ki lahko ocenjuje ministre, je le ona. Pa jima je že povedala, kar jima gre?

Izjave o Tomažu Gantarju:

Gregor Virant, predsednik DL: »V Državljanski listi se bomo borili za vsako delovno mesto, ki ga lahko ohranimo. Prepričani smo, da gospodarstvo dodatnih obremenitev ne prenese več, zlasti to velja za obrtnike in male podjetnike.«

Samo Fakin, direktor zdravstvene zavarovalnice: »DL se je razglasila za liberalce. Čudim se, da bi potem radi imeli ultrasocialistični zdravstveni sistem. Če sledimo liberalnim nazorom, se morajo tudi cene zdravstvenih storitev svobodno oblikovati in poviševati prispevna stopnja.«

Andreja Črnak Meglič, poslanka SD: »Podpiramo ministra pri izenačevanju prispevkov za zdravstvo. Nesprejemljivo je, da smo izgubili dva meseca, luknja v zdravstveni blagajni pa se čedalje bolj poglablja. Za vse sprejemljivo rešitev bomo potrebovali še eno usklajevanje.«