V OVI Jarše še z dvema osnovnima šolama, ki prav tako delujeta v okviru Centra Janeza Levca Ljubljana, izvajajo posebni vzgojno-izobraževalni program za otroke od šestega pa do 26. leta. Med njimi so avtisti, otroci z downovim sindromom, nekateri brez znane motnje, a večina z znižanimi sposobnostmi, več kot tretjina ima zelo slabo razvit verbalni govor. Kljub temu da je pri njih prisotna še gibalna oviranost, je za zdaj le en otrok na invalidskem vozičku.
»Morda le nismo tako rizični,« je na vprašanje o tem, kako jim je uspelo, da niti spomladi in niti jeseni niso imeli težav z okužbami, odvrnil ravnatelj Centra Janeza Levca dr. Matej Rovšek, ki se obenem zaveda, da se lahko v vsakem trenutku zgodi okužba glede na to, da imajo v treh enotah kar 70 oddelkov in je zato verjetnost za okužbe trikrat večja kot na kakšni redni osnovni šoli.
Kakšno je mnenje dr. Rovška o odločbi ustavnega sodišča, s katero je bilo vladi naloženo, da najpozneje do 4. januarja omogoči začetek izvajanja programov za otroke s posebnimi potrebami?
Po besedah ravnateljice OVI Jarše Centra Janeza Levca Nataše Blaj se je vrnilo okoli 70 od skupno 119 otrok. Med zaposlenimi, v glavnem gre za specialne, rehabilitacijske in športne pedagoge ter fizioterapevte, so ostali doma le tisti, ki so bili že prej na bolniškem dopustu ter ena specialna pedagoginja, ki je ostala doma zaradi varstva otroka. Kateri otroci so ostali doma?
Kaj vse postorijo v OVI z namenom zaščite pred okužbo in kako se odzivajo otroci?
Kakšni so občutki učenk Sare in Hane ob njuni vrnitvi v šolo in v čem izstopata? Kako uspešna je lahko komunikacija z otroci, če vemo, da ima večina med njimi slabše razumljiv govor?
Zakaj je ponovna vključitev otrok s posebnimi potrebami v šole tako pomembna, je pojasnil ravnatelj dr. Matej Rovšek.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
