Islamska skupnost za dokončanje džamije, ki bo po najnovejši odločitvi mestnega sveta ljubljanske mestne občine (MOL) stala na Džamijski ulici, potrebuje še 15 milijonov evrov. Kdaj bo gradnja 35 milijonov evrov vredne investicije končana, ni znano. Kot poročajo mediji, se slovenski muslimani pogovarjajo z morebitnimi donatorji in bankami.
Največ so od sedanje gradnje džamije imeli štirje. Najprej so to Slovenske železnice, ki so pred skoraj desetletjem ljubljanski občini za Bežigradom, kjer bo stala džamija, prodale več parcel za 2,44 milijona evrov. Mestna občina je nato zaokroženo območje (dobrih 11.000 kvadratnih metrov) za 4,5 milijona evrov prodala Islamski skupnosti. Tretji je Gorenje projekt (v lasti Gorenja gospodinjski aparati in Iskre Impuls), ki gradi Islamskiverski inkulturni center Ljubljana.
Oktobra lani so končali prvo fazo gradnje, druga naj bi se, če bo denar, začela še letos; džamija je največji projekt velenjskega podjetja v zadnjih dveh letih. Četrto je podjetje Klima Ptuj (v četrtinski lasti člana izvršilnega odbora SDS Roberta Kolariča), ki sodeluje pri gradnji džamije kot podizvajalec – opremlja jo s strojnimi instalacijami.
Z gradnjo se je zapletlo, ko se je Katar, ki je zanjo prispeval 15 milijonov evrov, znašal pod plazom sankcij in kritik, da podpira terorizem. Zato je vprašanje, ali bo ta muslimanska država še kaj prispevala.
Od preteklega tedna je tudi jasno, da bo džamija, katere gradnjo spremljajo manjše ali večje afere (muslimani, zbrani okoli Slovenske muslimanske skupnosti, očitajo Islamski skupnosti pretirano razkošje, saj bo to najdražja bošnjaška džamija, poleg tega je v njej predvidenih kar 300 kvadratnih metrov za stanovanje muftija), stala na Džamijski ulici.
Tako so s preglasovanjem na seji mestnega sveta odločili svetniki na Listi Zorana Jankovića, SD, Levice, SMC (razen enega) in dveh samostojnih svetnikov. Naj spomnimo, da so geodeti župana Zorana Jankovića opozorili, da slovenščina ne pozna pridevnika »džamijska«.
