Podatke so posredovale posamezne (nad)škofije; pridobile so jih od župnij, organizacij in ustanov. Poglejmo nekaj izbranih poudarkov.
Upadanje števila krstov
Število krstov še naprej upada. Leta 2015 jih je bila v vseh slovenskih škofijah 11.705, lani 11.299. Pred desetimi leti (2006) jih je bilo 13.749. Razmerje med rojstvi in krsti se je v tem času znižalo s 70,09 odstotka na 51,94 odstotka. Lani je krepko poraslo krščenih katehumenov (od 265 leta 2015 na 695)
Čeprav se je v Sloveniji med letoma 2005 in 2010 število rojstev povečalo, se je število krstov zmanjšalo. Posledično se je povečal razkorak med številom rojenih otrok in številom krstov. Od leta 2010 opazimo upad števila rojstev in krstov.
Enak trend je opazen tudi pri razmerju med civilnimi in cerkvenimi porokami. Pogled na podeljene zakramente v številkah sicer kaže splošno zniževanje, toda odstotki odražajo enakomerno število skozi celotno analizirano dobo desetih let. Delež krstov se je za 3 % znižal v ljubljanski nadškofiji.
Odstotek obhajil se je v primerjavi z drugimi zakramenti v analiziranem obdobju zvišal za 2 %, razmerje med sklenjenimi cerkvenimi porokami in ostalimi zakramenti pa je ostalo skoraj enako.
Proces sekularizacije v Evropi in Sloveniji zmanjšuje vlogo in pomen verskih skupnosti
Zmanjševanje verske prakse in prejemanja zakramentov je povezano z demografskimi in družbenimi spremembami. Generacije otrok se manjšajo, življenjski slog zadržuje ljudi na delovnem mestu dlje časa, prekariat in nestalne oblike zaposlitve mlade odvračajo od odločitve za redno družinsko življenje ter rojstvo otrok.
Proces sekularizacije v Evropi in Sloveniji zmanjšuje vlogo in pomen verskih skupnosti ter njihovo privlačnost, še posebej med mladimi. Ob tem je potrebno omeniti tudi priseljevanje in pojav novih prebivalcev, ki niso katoliške veroizpovedi. Krščanstvo se sooča s prvo generacijo mladih odraslih, ki jim je vera tuja ali povsem tuja. Mednarodne raziskave kažejo, da je generacija, rojena po letu 1980, prva, ki ji vera in verska pripadnost nista več samoumevni.
Povečuje se število otrok, rojenih zunaj zakonske zveze
Število sklenjenih krščanskih zakonov se je zmanjšalo s 3.342 leta 2006 na 2.420 v letu 2016 (-18,07 %). Upadanje števila svetih krstov, prejemanja zakramentov in nasploh oddaljevanje od verskega življenja so povezani z načinom življenja družbe in družin.
V Sloveniji se povečuje število otrok, rojenih zunaj zakonske zveze. Leta 1954 je bilo le 10,9 % otrok rojenih zunaj zakonske zveze, leta 2000 37,11 %, leta 2016 pa 58,57 %. Število se je najbolj povečalo v sedemdesetih in osemdesetih letih minulega stoletja, leta 2007 pa je število rojenih izven zakonske skupnosti prvič preseglo število otrok, rojenih v zakonski zvezi.
Starši, ki se ne odločijo za cerkveno poroko, se bodo manj verjetno odločili za krst otroka ter pozneje za vpis k župnijskemu verouku in vzgojo v veri. Pri številu civilnih porok je potrebno upoštevati, da so vključene tudi ponovne civilne poroke (drugi, tretji zakon) ter da številni ne sklepajo ne civilne ne cerkvene poroke.
Slovenska karitas s svojo mrežo je ljudem leta 2016 razdelila 999 ton hrane več kakor leto poprej
Podatki o razdeljeni materialni pomoči in prosilcih dokazujejo, da gospodarske krize v Sloveniji še ni konec. Slovenska karitas s svojo mrežo je ljudem v stiski v letu 2016 razdelila 999 ton hrane več kakor leto poprej, kar predstavlja 27,2% povečanje. Prav tako se je povečalo število prošenj za plačilo položnic za 1.428 oseb.
Vedno več slovenskih katoličanov je vključenih v župnijske ali škofijske karitativne organizacije in društva, kot so Vincencijeva zveza dobrote, Vera in luč ipd. Letos objavljamo statistični pregled števila oseb, ki na škofijski ravni pomagajo ljudem v stiski. Podatki v tabeli so za škofije Celje, Koper (za leti 2015 in 2016), Murska Sobota in Novo mesto.
Upad misijonarjev
V zadnjih desetih letih je viden upad števila misijonarjev v misijonih. V letu 2006 je bilo v misijonih 81 misijonarjev, leta 2016 pa samo še 50 misijonarjev. Eden izmed razlogov za ta upad je vedno manjše število novih duhovnih poklicev.
Poročilo je evidentiralo tudi primere kristjonofobije v Sloveniji v letošnjem letu:
Skrunitev dveh dragocenih Marijinih kipov v koprski stolnici (21. november 2016)
Storilec je v stolni cerkvi v Kopru s kladivom razbil stekleno pregrado na oltarju in poškodoval kip Žalostne Marije (Pietà) iz 15. stoletja. Nato se je znesel nad priljubljenim kipom Marije z Jezusom iz 19. stoletja Po približnih ocenah je nastalo za več kot 100.000 evrov škode, toda škoda je še precej večja na umetniškem delu, ki je neprecenljive vrednosti. Prav tako gre za moralno škodo, saj je storilec s tem dejanjem prizadel čustva vernikov.
Verbalni napad na svobodo govora ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta (16. in 22. avgust 2017)
Nekateri mediji so napadli ljubljanskega nadškofa msgr. Stanislava Zoreta, potem ko se je med pridigo na praznik Marijinega vnebovzetja na Brezjah zavzel za nerojeno človeško življenje, pravice in dostojanstvo žene ter izpostavil pomen življenja.
Vandalizem na cerkvi v Šiški (19. oktober 2017)
Na steni podružnične cerkve Sv. Jerneja v Šiški v Ljubljani so neznani storilci porisali fasado z grafiti in žaljivimi napisi.
Skrunitev križev na mariborskem pokopališču Dobrava (25. oktober 2017)
Vladna komisija za reševanje prikritih grobišč je v sredo, 25. oktobra 2017, prijavila Policijski upravi Maribor onečaščenje treh grobišč poleg pokopališča Dobrava pri Mariboru. Gre za grobišča izvensodno umorjenih žrtev iz časa komunistične revolucije. Neznani storilci so porušili usmerjevalno tablo in tri križe, ki jih je komisija nedavno postavila v spomin na žrtve. Policija je omenjeni dogodek zabeležila in sprožila postopke zoper neznane storilce.
Tarča napadov
Slovenski duhovniki postajajo vedno pogosteje tarča napadov, ropov in tatvin, zato letos prvič objavljamo tabelo s statistiko kaznivih dejanj, ki jih je obravnavala policija po izbranem podrobnem prizorišču »cerkev, župnišče, kapelica« v letih 2005–2016 po posameznih PU. V zadnjih desetih letih se je v slovenskih sakralnih prostorih zgodilo več kot 2.300 kaznivih dejanj.
Odgovor na vedno večjo potrebo po transparentnosti
Slovenska škofovska konferenca z vsakoletno pripravo in objavo Letnega poročila želi odgovoriti na vedno večjo potrebo po transparentnosti in jasnosti. S pobudami in predlogi, ki jih verniki posredujejo v Tajništvo SŠK, glede na razpoložljiva kadrovska in finančna sredstva, se sproti dodajajo nove podatkovne zbirke in analize.
Gre za projekt, ki se nenehno prilagaja in v aktualnem kontekstu s konkretnimi podatki odgovarja na včasih zavajajoče trditve o Cerkvi, vernikih in krščanstvu v Sloveniji.
