Povpraševanje presega ponudbo, v zadnjem letu pa so se od prodaje na debelo usmerili v neposredno prodajo. Pri tem stavijo na kakovost in svežino, saj školjke povlečejo iz vode in predajo strankam v nekaj urah.
Školjkarstvo Mytilus se prvenstveno ukvarja z gojenjem sredozemskih klapavic, pa tudi drugih vrst školjk. Danes imajo skupno 11 hektarjev gojitvenih površin, na katerih pridelajo med 250 in 300 ton školjk letno, zaposlenih pa imajo šest ljudi. A začetki so bili skromni, je v pogovoru za STA spomnil direktor družbe Petrič.
Petrič se je s školjkami ukvarjal že od otroštva, saj je bil njegov oče nabiralec školjk, sam pa je nadaljeval družinsko tradicijo, pred slabim poldrugim desetletjem pa se je odločil pridobiti koncesijo za gojenje školjk. Stvari sicer niso bile enostavne, saj je trajalo dobra tri leta, preden je dejansko pridobil koncesijo, prav tako je bilo treba precej vložiti v zagon dejavnosti.
"Začel sem s čiste nule," dodaja Petrič. Sprva je nabavil staro, komaj sedemmetrsko plovilo, ki so ga morali nato še preurediti. Tudi vrvi so bile iz druge roke, in sicer je šlo za rabljene vrvi ladij z izolske ladjedelnice, prve, stare plovce pa je nabavil v Italiji. Medtem se je še naprej preživljal z nabiranjem školjk, prihodke od gojenja pa je reinvestiral v gojišče in po štirih letih uspel zaposliti prvega sodelavca.
Pri odločitvi za školjke pa ni nikoli imel v mislih dobrega posla, ampak da je delal to, kar ga je veselilo: "Če delaš nekaj, kar te veseli, delaš s srcem, potem postaneš v tem tudi res dober. In če si v nečem res dober, potem denar pride sam."
Sprva so školjke prodajali v Italijo trgovcem na debelo, ki so premogli depuracijske centre, saj je bilo slovensko morje do pred nedavnim uvrščeno v t.i. cono B. Na podlagi vzorcev, odvzetih v lanskem letu, pa jim je uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin januarja letos izdala odločbo, po kateri so proizvodna območja za gojenje in nabiranje živih školjk uvrščena v kategorijo A, kar pomeni, da je školjke dovoljeno nabirati in neposredno prek odpremnega centra oddati na trg za prehrano ljudi.
To jim je odprlo nove perspektive, saj lahko zdaj školjke prodajajo neposredno tudi majhnim kupcem, s tem pa dosegajo dvakrat višjo prodajno ceno. "Na plovilu imamo proizvodno linijo, kjer školjke očistimo, ločimo, sortiramo, zapakiramo in odpremimo," razlaga Petrič. Tako so školjke ob prihodu na obalo že pripravljene za prevoz neposredno do strank. "Svežina se torej ne meri v dnevih, ampak v urah," poudarja Petrič.
K odločitvi za maloprodajo je botrovalo predvsem dejstvo, da trenutno v Sloveniji ni na razpolago novih območij za gojenje in tako proizvodnje ne morejo povečati. Sicer pa Petrič opaža, da se tudi v Sloveniji postopno konzumira vse več školjk.
Prednost gojenih klapavic je zlasti varnost hrane, saj so take školjke podvržene rednim kontrolam, tako internim kot s strani urada za varno hrano. Školjke tako preverjajo glede morebitne prisotnosti toksinov, bakterij, težkih kovin in naftnih ogljikovodikov. Prav tako Morska biološka postaja redno jemlje vzorce morskih voda, kjer imajo gojišča.
Petričev načrt je, da bi postopoma s prodajo gojenih školjk pokrili celo Slovenijo. "To ne gre od danes na jutri," priznava Petrič, ki pa računa, da bi jim v roku treh let lahko uspelo. Dolgoročno računajo tudi na širitev zmogljivosti. V petih letih naj bi pristojni namreč določili nova območja za gojenje školjk v Sloveniji, Mytilus pa namerava kandidirati za koncesijo. Če bodo uspešni, Petrič računa, da bi lahko opremili še eno plovilo in zaposlili dodatno ekipo.
