Dejansko je Rode ena najbolj negativnih osebnosti slovenske tranzicije. Med opravljanjem funkcije ljubljanskega nadškofa in metropolita je pobesnelo pozival k sovraštvu in Slovence celo enačil s psi. O Rodetovih številnih sovražnih izpadih so leta in leta poročali mediji. Samo nekdo, ki je kot Gabrijelčič očitno zaljubljen v kardinala Rodeta, lahko v Rodetovem sovraštvu prepozna ljubezen.
Gabrijelčič me je napadel zaradi moje kolumne Škandal! Kučanov Škrabec in kardinal Franc Rode sta sprevrženi par, v kateri sem opozorila na povsem drugačno podobo Rodeta, kot jo Rode o sebi prodajal naivni slovenski javnosti (glej). Kučanov dolgoletni svetovalec Zdenko Roter, ki je bil v propadlem komunizmu pripadnik SDV, zadolžen za nadzor katoliške cerkve in njenih predstavnikov, je v knjigi Padle maske (2013) razkril šokantno dejstvo, da je imel v komunizmu številne prisrčne stike z Rodetom. Še več, po Roterju je imel Rode v samostojni Sloveniji tudi pakt o nenapadanju z zadnjim šefom partije, Milanom Kučanom, medtem ko je isti Rode slovensko javnost s prižnice ščuval proti komunistom in še nekaj let nazaj izganjal rdečo zvezdo iz Slovenije. To je zlagani Rodetov obraz, ki sem ga razkrila in ga Gabrijelčič osladno brani. Očitno je Gabrijelčič zaradi zaljubljenosti v Rodeta povsem slep za dokaze in argumente.
Gabrijelčič me je napadel tudi zato, ker sem obsodila Rodetovo pajdašenje z Janezom Škrabcem, za kogar je prav Kučan, zadnji »oberkomunist«, alfa in omega. Nekdo, ki se kot Rode pobesnelo razglaša za velikega borca proti komunizmu, ne more hkrati pasti v objem Škrabcu, ki kot član Kučanovega Foruma 21 prav z dogodki v Škrabčevi domačiji neguje lik in delo zadnjega šefa partije, Kučana. S sodelovanjem na prireditvi na Škrabčevi domačiji je Rode znova pokazal svoj pravi obraz. Gabrijelčič temu pravi ljubezen, ker je očitno sam zaljubljen v Rodeta in slep za Rodetovo hinavščino.
Gabrijelčič ima tudi kronične težave z identiteto. Sicer ne bi meni očital tistega, kar velja zanj, namreč tesno sprego s SDS. V nasprotju z menoj, ki s SDS nimam nič, je Gabrijelčič propadli politik iz SDS. Na listi SDS je celo neuspešno kandidiral na parlamentarnih volitvah 2004. Očitno je bil Gabrijelčič med svojim neuspešnim udejstvovanjem v SDS bolestno zaljubljen v vodjo SDS, Janšo. Ker v zameno za svojo ljubezen ni dobil funkcij, stolčkov ali drugih koristi v SDS, se je Gabrijelčičeva ljubezen do Janše sprevrgla v obsedeno sovraštvo. Zato Gabrijelčič ime svojega nekdanjega vodje vtakne skoraj v vsak naslov kolumne in se dobesedno davi od sovraštva do Janše.
Propadli politik iz SDS, Gabrijelčič, ima več kot očitno tudi hude motnje z zaznavanjem realnosti. Prejšnji teden mi je v naslovu svoje kolumne svetoval, naj grem pisat za uradni list SDS. Le nekaj dni pozneje (9. 5. 2016) je uradni list SDS, tednik Demokracija, na svoji spletni strani zlil po meni podobno gnojnico kot Gabrijelčič. Uradni list SDS me je napadel zaradi moje kolumne Kar je Zoran Janković za Kučana, je Anton Drobnič za Janšo, v kateri sem kritično pisala o Janši in SDS (glej), propadli politik iz SDS Gabrijelčič pa me je napadel zaradi moje kolumne o Rodetu. Gabrijelčičev veleum res ne pozna meja: pošilja me na uradni list SDS, ki istočasno pljuva po meni!
Iz tega protislovja je jasno, da je Gabrijelčič lahko tako butasto kolumno s tako butastim naslovom objavi samo na portalu Siol.net, ki ga ureja Uroš Urbas. Slednji je nazoren zgled negativne kadrovske selekcije pri nas. Urbas je dokaz, da se ne splača znanje, talent ali trdo delo. Bolj se splača biti kot Urbas, saj si nagrajen s funkcijami in visoko plačo, če si konvertit in spremeniš mnenje glede na to, kdo te plačuje.
Urbas se je nekoč razglašal za prvega borca proti lobijem, danes z veseljem služi šefu nadzornega sveta Telekoma Borutu Jamniku, ki pooseblja zloglasne interesne skupine pri nas. Nekoč se je Urbas razglašal za gorečega nasprotnika državne lastnine, ko pa so mu pred obrazom pomahali z debelim šopom evrov iz državnega Telekoma, je postal kimavi urednik, ki piarovsko skrbi za lepo javno podobo svojega gospodarja in lastnika, premiera Cerarja in njegove vlade. Urbasov odnos do ljubezni je zelo prozoren: zaljubljen je le v denar in v funkcije, v zameno za to se je pripravljen vsemu odpovedati.
Zato Gabrijelčiču svetujem, da po fiasku z ljubeznijo do Janše, kolumnistični odi ljubezni za Rodeta napiše še kolumnistično odo ljubezni Urošu Urbasu. Potem bo lahko še dolgo objavljal butaste kolumne z butastimi naslovi.