Na Okrožnem državnem tožilstvu so začeli predkazenski postopek in v začetku decembra lani na preiskovalni oddelek ljubljanskega okrožnega sodišča vložili zahtevo za preiskavo zoper dve privedeni fizični osebi zaradi kaznivega dejanja vohunstva. Za oba obdolžena, ki jima je bila 5. decembra 2022 odvzeta prostost, je sodišče odredilo pripor.
Medtem ko sta obdolžena v priporu, je zoper njiju s sklepom sodišča pravnomočno uvedena preiskava zaradi suma kaznivega dejanja vohunjenja za tujo obveščevalno službo in kaznivih dejanj overitve lažne vsebine po drugem odstavku 253. člena kazenskega zakonika.
Na policiji so za STA pojasnili, da sta osumljena pripadnika tuje obveščevalne službe, ki sta z nezakonito pridobljenimi tujimi osebnimi listinami in lažno identiteto prebivala in poslovno delovala v Sloveniji ter v korist tuje obveščevalne službe v Sloveniji izvajala prikrito obveščevalno dejavnost.
"S preprečitvijo aktivnosti tujega obveščevalnega akterja je Republika Slovenija tudi v skladu z Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti RS preprečila škodljive posledice za nacionalno varnost države, njene politične, gospodarske in varnostne interese ter mednarodno varnost, ki se izkazujejo v naklepu tuje obveščevalne službe oz. njenih pripadnikov, da v Sloveniji izvajajo nezakonite obveščevalne dejavnosti," so še pojasnili na policiji.
Osumljencema za kaznivi dejanji vohunstva in overitve lažne vsebine grozi skupaj do osem let zapora.
Moški in ženska osumljena vohunjenja naj bi bila v partnerski zvezi in imela argentinsko državljanstvo. Predstavljala naj bi se z imenoma Maria Rosa Mayer Munos in Ludwig Gisch. Imata tudi dva otroka, ki obiskujeta ljubljansko osnovno šolo, poročajo mediji.
Kot še poroča Delo, sta imela najeto pisarno v poslovni stavbi Lesnine na Parmovi ulici v Ljubljani. Podjetje, ki jima je služilo kot krinka za delovanje v Sloveniji, naj bi se formalno ukvarjalo s trgovanjem z nepremičninami in starinami. Živela sta v najeti hiši na območju Črnuč. .
Aretacijo dveh tujih državljanov obdolženih vohunjenja je potrdila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon ter zadevo označila za resno in mednarodno odmevno.
"Ko bo preiskava zaključena in če se izkaže, kar so indici, da sta obtožena res vohunila in da je ta dejavnost potekala na slovenskih tleh, bo to zagotovo zelo velik uspeh tudi naše obveščevalno-varnostne službe," je še ocenila ob robu sprejema diplomatskega zbora na Brdu pri Kranju.
Na novinarsko vprašanje, ali je ruskega veleposlanika že povabila na zagovor, je odvrnila, da v tem trenutku ne vodijo nobene aktivnosti, povezane z aretacijo, torej na ministrstvu z veleposlanikom niso govorili, prav tako niso pošiljali protestne note.
Tudi državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu premierja Andrej Benedejčič je prepričan, da bi bila aretacija, če gre za vohunjenje, največji uspeh Sove doslej.
Pojasnil je, da so pri vsem tem sodelovali s partnerji, tako v zvezi Nato kot tudi v Evropski uniji. Hkrati pa je izpostavil, da je v času ruske invazije na Ukrajino izredno pomembna enotnost zaveznic Nata in EU, ta enotnost pa se po njegovem kaže tudi skozi medsebojno zaupanje in skozi medsebojno izmenjavo podatkov.
"Tip obveščevalcev, ki naj bi deloval v Sloveniji, je sicer izredno težko odkriti. Gre namreč za tuje državljane, za uporabo različnih identitet in državljanstev," je dodal.
Evropski poslanec in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za obrambo Klemen Grošelj pa je za medije povedal, da je Slovenija zaradi svoje lege vedno bila predmet relativno aktivne obveščevalne dejavnosti, še posebej v devetdesetih letih. "Glede na dogajanje v Ukrajini in v svetu se je očitno ta mreža, ki je delovala v devetdesetih letih, ponovno oblikovala," je dejal.
Slovenijo in njeno okolico je označil za pomembno regijo, kjer je pretok informacij in ljudi dokaj neoviran. Ocenil je, da sta bila ruska vohuna verjetno osredotočena na področje Zahodnega Balkana. "Vemo, da se tam dogajajo relativno pomembne zadeve in da sta verjetno imela s tega področja določeno vlogo zbiranja informacij, iskanja kontaktov in podobno," je dodal.
Aretacije vohunov sicer ni označil za največji uspeh Sove. "Osebno verjamem, da so največji uspehi obveščevalnih služb običajno tisti, ki niso poznani javnosti. Tukaj pa je novica prišla v javnost verjetno s premislekom in z določenim političnim ciljem," je opozoril.
"Ta cilj bi lahko bil politično sporočilo našim partnerjem, da Slovenija lahko prepreči sovražno vohunsko dejavnost na svojem ozemlju," je še dodal.
Evropske države so v zadnjih letih vse bolj pozorne na morebitno rusko vohunjenje med njihovimi oboroženimi silami, obveščevalnimi službami in drugimi državnimi institucijami. Domnevni ruski vohuni so namreč že povzročili preglavice v številnih državah, med drugim na Švedskem, Norveškem, v Nemčiji in Italiji.
Ti primeri po poročanju bruseljskega spletnega portala Politico kažejo na spremembo v načinu, kako evropske države izvajajo svoje protiobveščevalne operacije. Vse manj je pometanja tovrstnih primerov pod preprogo in vse več odmevnih razkritij in pregona. Cilj tega je opozoriti evropske državljane na grožnje, s katerimi se soočajo, hkrati pa Moskvi otežiti zanikanje delovanja njene obveščevalne službe.