Revija Reporter
Slovenija

Tik pred koncem skuša Levica doseči še priznanje Palestine

STA

2. apr. 2018 6:00

Deli na:

V DZ bosta prihodnji teden v ospredju tudi dve zunanjepolitični temi, ena od njih je priznanje Palestine, ki že vrsto let zaznamuje slovenski politični prostor. Tik pred koncem mandata se bodo poslanci v petek sestali na izredni seji, na kateri bodo na predlog Levice razpravljali o priznanju Palestine.

Levica je tudi predlagala sklep, da Slovenija prizna Palestino kot neodvisno in suvereno državo, a je vprašljivo, ali bo na koncu sprejet. Predsednik DZ Milan Brglez, ki je podprl sklic izredne seje, je prejšnji teden nakazal, da bi poslanci na koncu lahko sprejeli le deklaracijo o pomembnosti priznanja Palestine.

Razprava o slovenskem priznanju Palestine se sicer vleče že več let.

Pred sejo DZ o priznanju Palestine tudi odbor za zunanjo politiko

Samo priznanje je v tem mandatu nerealno, saj mora priznanje držav v skladu s slovensko zakonodajo predlagati vlada, ki zaradi odstopa premierja Mira Cerarja opravlja le še tekoče posle.

Opozicija sklicu izredne seje DZ o priznanju Palestine nasprotuje. Vodja poslanske skupine NSi in predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat meni, da pomeni sklic seje kršitev zakona o zunanjih zadevah. Razpravi nasprotujejo tudi v največji opozicijski stranki SDS.

Pred izredno sejo DZ bo moralo o zadevi zavzeti stališče tudi matično delovno telo, kar je odbor za zunanjo politiko. Ta sicer še vedno ni zaključil že odprte seje, ki je bila na to temo prekinjena 21. januarja v pričakovanju stališča vlade, a tega stališča do odstopa vlade potem ni bilo. Predsednik odbora Horvat je nato dva dni pred izredno sejo DZ, za 4. april, sklical nujno sejo odbora o priznanju Palestine.

Na odboru tudi o izgonu ruskih diplomatov

Odbor za zunanjo politiko bo dan kasneje na izredni seji obravnaval poročilo predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle, o sklepih nedavnega vrha EU v Bruslju ter stališču vlade do izgona ruskih diplomatov iz Slovenije. Vlada je sicer minuli četrtek sprejela odločitev, da bo kot znak solidarnosti z Veliko Britanijo zaradi napada s kemičnim orožjem v angleškem Salisburyju v začetku marca na posvet poklicala slovenskega veleposlanika v Rusiji. London je namreč krivdo za napad pripisal Rusiji, zaradi česar se je več zahodnih držav in zveza Nato solidarnostno odločilo za izgon ruskih diplomatov. Slovenija je ena redkih držav članic EU, ki se za ta ukrep ni odločila.