Evropska komisija je danes v Bruslju proti Sloveniji in še osmim državam EU sprožila postopek zaradi prekomernega javnofinančnega primanjkljaja. Primanjkljaji, načrtovan za letos, namreč v teh državah ne ostajajo blizu referenčne vrednosti treh odstotkov bruto domačega proizvoda niti ni presežek izjemen oziroma začasen, ugotavlja komisija.
Močno zvišanje primanjkljaja je treba razumeti v okviru izjemne globalne finančne in gospodarske krize v letih 2008-2009, poudarja komisija v dokumentih o postopku proti Sloveniji, objavljenih danes v Bruslju. Kot so sicer v Bruslju že večkrat pojasnili, bodo ti postopki zaradi krize izjemoma prožnejši.
Po napovedih Evropske komisije na podlagi podatkov iz Slovenije bo javnofinančni primanjkljaj Slovenije v letu 2009 znašal 5,5 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa 6,5 odstotka BDP. Načrtovani primanjkljaj je nad mejo treh odstotkov BDP, ki jo dopušča pakt o stabilnosti in rasti, in ni niti blizu te meje, ugotavlja komisija.
V skladu s programom stabilnosti, ki ga je Slovenija posredovala Bruslju aprila 2009, bo primanjkljaj nad referenčno vrednostjo do konca obdobja, ki ga pokriva program, torej leta 2011, ko bo po napovedih znašal 3,4 odstotka BDP.
Načrtovano prekoračitev primanjkljaja v Sloveniji je tako po podatkih komisije v okviru pakta o stabilnosti in rasti sicer mogoče opredeliti kot izjemno, ne pa tudi kot začasno. To pomeni, da merilo, ki določa še sprejemljivo mejo oziroma odstopanje od meje primanjkljaja, v primeru Slovenije ni izpolnjeno, je sklenila komisija.
Evropska komisija je danes ob sprožitvi postopka zaradi čezmernega primanjkljaja v primeru Slovenije spet spomnila tudi na problem vpliva staranja na vzdržnost javnih financ. To tveganje je v Sloveniji po mnenju komisije precej nad povprečjem EU in je v glavnem posledica razmeroma visokih predvidenih izdatkov za pokojnine v prihodnjih desetletjih.
Tveganja, ki izhajajo iz shem za stabilizacijo finančnega sektorja, na primer jamstvenih shem, sprejetih v Sloveniji, bi lahko imela po navedbah Evropske komisije negativen učinek na dolgoročno vzdržnost javnih financ, če ne bo podpora vlade v prihodnje delno zmanjšana.
Javni dolg Slovenije sicer ostaja precej pod mejo 60 odstotkov BDP, ki jo določa pakt o stabilnosti in rasti, vendar se viša. Po napovedih Evropske komisije bo v letošnjem letu znašal 29,3 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa 34,9 odstotka BDP.
"Velika večina držav članic EU bo imela zaradi gospodarske krize leta 2009 proračunski primanjkljaj nad tremi odstotki BDP," je ob sprožitvi postopkov izjavil evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Joaquin Almunia.
Komisar poudarja, da morajo države članice EU v skladu z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva še naprej podpirati gospodarstvo, dokler si ne bo opomoglo. "Zdaj pa je tudi pravi čas, da oblikujemo usklajene izhodne strategije, da bomo lahko, kot bo prišel čas, začeli odpravljati visoke ravni dolgov," je dodal.
Pakt za stabilnost in rast je po njegovih besedah dovolj prožen, da lahko združi kratkoročne fiskalne spodbude, srednjeročno konsolidacijo javnih financ in dolgoročno vzdržnost z upoštevanjem stroškov staranja prebivalstva.
"Bistveno pa je, da se ga dosledno izvaja, da se izpolnijo pričakovanja in se čezmerni primanjkljaji pravilno odpravijo," je še poudaril Almunia.
Gospodarska kriza po navedbah Evropske komisije močno vpliva na javne finance v EU in drugje po svetu zaradi zmanjševanja prihodkov in večanja socialnih izdatkov ter diskrecijskih ukrepov, ki so jih države članice sprejele v skladu z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva, ki ga je predlagala komisija.
Poleg Slovenije so od danes v postopku tudi Avstrija, Belgija, Češka, Nemčija, Italija, Nizozemska, Slovaška in Portugalska, ki so se tako pridružile enajstim državam članicam unije, proti katerim je Evropska komisija že sprožila ta postopek.
Devet od teh držav - Poljska, Romunija, Litva, Latvija, Malta, Francija, Irska, Grčija in Španija - je mejo prekoračilo že lani, zato je Evropska komisija postopek najprej sprožila proti njim; Velika Britanija in Madžarska pa sta bili edini v postopku že pred krizo.
Današnji sprožitvi postopka zaradi primanjkljaja bo predvidoma novembra sledil predlog Evropske komisije s priporočili posameznim državam, kako naj izboljšajo stanje. Ta predlog komisije bodo nato po načrtih potrdili finančni ministri EU na decembrskem zasedanju.
Postopku zaradi prekomernega primanjkljaja, ki ga v primeru prekoračitve praga treh odstotkov BDP predvideva pakt o stabilnosti in rasti, se je tako doslej izognilo le sedem držav članic EU: Švedska, Luksemburg, Finska, Danska, Bolgarija, Ciper in Estonija.
Bistvena določila pakta o stabilnosti in rasti, sprejetega leta 1997 in leta 2005 prenovljenega v smislu večje prožnosti, so poleg omenjenih meril še zagotoviti srednjeročno uravnotežen proračun oziroma proračun s presežkom.
Ključno določilo pakta je tudi vzpostavitev mehanizma za preverjanje izpolnjevanja meril, ki komisiji omogoča, da proti državi, ki krši pravila, uvede postopek. Ta se lahko konča z letno globo v višini največ pol odstotka BDP te države.