Direktor Termoelektrarne Šoštanj (Teš) Uroš Rotnik je na današnji novinarski konferenci v Šoštanju zavrnil vsa namigovanja o domnevnem pojavu korupcije pri projektu načrtovane gradnje bloka šest. Poudaril je, da je celoten posel potekal brez posrednikov in da se vsaka pogodba ob dokazanem vzroku za prekinitev lahko prekine.
Da je posel potekal brez podkupovanj, bo, kot je prepričan Rotnik, ugotovila tudi protikorupcijska komisija, ki je v teh dneh pozvala Teš k predložitvi dokumentacije. "Vsa namigovanja, da je karkoli bilo narobe pri izvedbi tega projekta, odločno zanikam," je dejal Rotnik in dodal, da ima družba vseskozi namen do konca izpeljati 1,103 milijarde evrov vreden projekt, ki ga podpira tudi lastnik, Holding Slovenske elektrarne (HSE).
"Gre za ekonomsko utemeljen projekt, tehnološko dovršen, socialno dobrodošel v okolju in ekološko zelo upravičen," je prepričan Rotnik. Prvi mož Teša je odločno zanikal tudi namige, da je projekt, ki je po njegovih besedah izrednega pomena za slovenski elektroenergetski sistem, bil doslej slabo strokovno voden.
Projekt je pripravljala skupina 20 strokovnjakov, večina iz Teša, trije v skupini so bili iz podjetja CEE, ki je v obdobju od leta 2004 do 2009 izdelovalo razpisno dokumentacijo. Zgodovina podjetja CEE sega v Teš, po navedbah Rotnika pa največ "neutemeljenih namigovanj o domnevni koruptivnosti" izhaja iz dejstva, da je podjetje Sol Intercontinental manjšinski lastnik družbe CEE in družbe Alstom Hrvaška.
Rotnik je pojasnil, da je Teš pogodbo za izvedbo projekta podpisal s konzorcijem podjetij Alstom iz Francije in Alstom iz Nemčije. Pogodba je bila sklenjena brez posrednikov, pogodba ščiti izvedbo investicije in vsebuje protikorupcijsko klavzulo, kot je predvidena v pogodbenem modelu mednarodne trgovinske zbornice, je poudaril.
Odvetnica Anita Dolinšek, ki je odgovorna za pravni del projekta, pa je dodala, da je potrebno to "podkupninsko klavzulo" brati v okviru celotnega posla. "Sankcija ničnosti za takšne konkretne posle ni vedno najprimernejša," je dejala Dolinškova in dodala, da pravni red, tako slovenski kot švicarski, ki so ga strani dogovorno sprejele in na katerega se nanaša pogodba, omogoča številne druge sankcije v primeru, da se pokažejo kakšne nepravilnosti in nezakonitosti, ki so po njenih besedah dosti bolj primerne in v skladu s poslovno prakso. Gre za odškodnine, prilagoditve pogodbe in druge sankcije, je dodala.
Prvi mož Teša je na današnji skoraj dve uri trajajoči novinarski konferenci večkrat pojasnil tudi časovni načrt obratovanja bloka pet. Ta bo po letu 2015, kot je dejal, v hladni rezervi za primere, da se pojavi kakšna okvara na bloku šest ali v Nuklearni elektrarni Krško (Nek). Ostali obstoječi bloki pa se bodo dokončno ustavili leta 2016.
Teš, ki zagotavlja tretjino slovenske elektrike in polovico v okviru HSE, je po Rotnikovih besedah poseben energetski objekt v slovenskem prostoru, saj skrbi za sekundarno regulacijo na slovenskem trgu električne energije.
Projekt izgradnje bloka šest, za katerega tehnični pregled načrtujejo oktobra 2014, bo po njegovih besedah med drugim prispeval h konkurenčnosti slovenskega elektro sistema, zmanjšala se bo tudi obremenitev okolja, saj bodo izpusti ogljikovega dioksida bloka šest za 35 odstotkov nižji od obstoječih izpustov ob enaki proizvodnji elektrike.
Nenazadnje se bo ohranilo tudi 500 delovnih mest v Tešu in 3000 v Premogovniku Velenje, ki Tešu prodaja premog in ima po nekaterih ocenah zaloge še za 40 let. Pri projektu izgradnje bloka šest v Tešu zasledujejo tudi cilj znižanja cene lastne električne energije za od 25 do 30 odstotkov.
Brez bloka šest bi se v Šoštanju leta 2025 zaključila proizvodnja električne in toplotne energije, kar bi imelo velike posledice za okolje, poleg tega pa bi Slovenija morala iskati novo energetsko lokacijo.
V primeru, da bloka šest ne bi gradili, pa bi morali v obnovo obstoječih blokov vložiti 400 milijonov evrov, poleg tega pa bi plačevali še zelo velike zneske za emisijske kupone, poudarjajo v Tešu.
Projekt gradnje šestega bloka bodo v Tešu financirali iz lastnih sredstev HSE v višini 308 milijonov evrov, sami bodo dodali 130 milijonov, kredit Evropske investicijske banke bo znašal 550 milijonov, pogovori z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) pa gredo v smeri pridobitve do 150 milijonov evrov posojila in še do 200 milijonov evrov sindiciranega posojila. V primeru, da EBRD ne bi pristala na sodelovanje, se bodo po Rotnikovih besedah dogovorili za kredite z dobavitelji in poslovnimi bankami.
Podporo projektu je na novinarski konferenci izrekel tudi predsednik nadzornega sveta Teša Djordje Žebeljan. Rotnik pa je izpostavil še, da Slovenija po letu 2030 iz takrat obstoječih objektov, vključno z blokom šest, ne bo imela več zadosti električne energije, zato v Tešu podpirajo tudi gradnjo drugega bloka Neka.
