Omenjeni družbi morata v 60 dneh po prejemu odločbe prenehati različno obravnavati internetni promet za prenos glasbenih podatkov preko storitve Deezer (Telekom Slovenije) in aplikacije Hangar mapa (Simobil) od internetnega prometa, ki ga končni uporabnik prenaša z uporabo drugih storitev dostopa do interneta.
Različno obravnavo internetnega prometa morata odpraviti tako, da ves internetni promet - neodvisno od tipa storitve, v zvezi s katero je ta promet nastal - v celoti upoštevata v okviru zakupljene količine podatkov telekomunikacijskega paketa končnega uporabnika, so včeraj še sporočili iz agencije.
Po slovenski zakonodaji operaterji omrežij in izvajalci storitev dostopa do interneta ne smejo ponujati svojih storitev do le določenih spletnih strani, storitev ali aplikacij, medtem ko je dostop do drugih spletnih strani, storitev ali aplikacij onemogočen ali obravnavan na drugačen način.
To pomeni, da dostop do drugih spletnih strani, storitev ali aplikacij ne sme biti blokiran, zanj ne smejo veljati drugačni parametri kakovosti storitve (npr. hitrost prenosa, zakasnitev), prav tako ne sme biti drugače cenovno ovrednoten oziroma zanj ne smejo veljati različni plačilni pogoji ali obračunske enote.
Katera koli storitev dostopna preko interneta ne sme biti omejevana, tudi če je konkurenčna storitvi operaterjev omrežij ali izvajalcev storitev dostopa do interneta, še navajajo v agenciji.
V Simobilu pravijo, da se z odločitvijo agencije ne strinjajo. Odločitev agencije temelji na drugačni interpretaciji členov zakona o elektronskih komunikacijah, ki se nanašajo na področje internetne nevtralnosti, so za STA pojasnili v drugem največjem slovenskem mobilnem operaterju.
"Dejstvo je, da se na ravni EU pripravlja regulacija, napovedana za leto 2015, ki bo po napovedih neposredno uredila tudi področje internetne nevtralnosti in tako odstranila možnosti za različne interpretacije in pravno sivino v različnih državah članicah" so še zapisali in dodali, da odločitev onemogoča določene ugodnosti za končne uporabnike, razvoj novih, inovativnih storitev, konkurenčni boj ter diferenciacijo med operaterji.
Slovenija je sicer ena redkih držav, ki je internetno nevtralnost zapisala v zakon o elektronskih komunikacijah, saj gre za enega ključnih pogojev za razvoj novih inovativnih storitev. Obenem pa je to področje zaradi vplivov različnih industrij in interesa javnosti tudi predmet razprav v Evropski komisiji, Evropskem parlamentu ter v vladah posameznih držav.
Predsednik Sveta za elektronske komunikacije RS Dušan Caf je zadovoljen, da je agencija v nadzornih postopkih, sproženih na pobudo Sveta za elektronske komunikacije RS, ugotovila kršitve načela nevtralnosti interneta.
Odločitev agencije je po njegovih besedah pomembna z vidika uveljavljanja zakonodaje. "Po vzoru držav, kjer operaterji tovrstne prakse ne poznajo - nezaračunavanje podatkovnega prometa izven zakupljenih količin podatkov -, uporabniki lahko pričakujemo, da bomo s časom imeli večjo izbiro glasbenih in video storitev, z rastjo porabe prometa pa se bodo pričele zniževati tudi cene storitve dostopa do mobilnega interneta. Mobilni internet bo s tem dostopnejši tudi za ponudnike novih, inovativnih storitev," je za STA pojasnil Caf.
Z odločitvijo agencije se Slovenija torej pridružuje državam, kjer cenovne diskriminacije pri mobilnem dostopu do interneta ne poznajo. Te države so Finska, Švedska, Norveška, Islandija, Estonija, Latvija, Litva, Malta in Nizozemska.
Na ravni EU odločitve o regulaciji t.i. zero-rated storitev in njeni vključitvi v uredbo o enotnem digitalnem trgu še ni, saj se države članice ne morejo poenotiti. Po nekaterih informacijah bi lahko bila celo izvzeta iz uredbe ter prepuščena vsaki državi posebej, še nadaljuje prvi mož Sveta za elektronske komunikacije.
Svet za elektronske komunikacije si je sicer že v postopku priprave in sprejemanja zakona o elektronskih komunikacijah prizadeval za zakonsko ureditev nevtralnosti interneta. V EU si nekateri prizadevajo, da bi kršitve na področju nevtralnosti interneta, o katerih je v tem primeru odločala slovenska agencija, regulirali na osnovi zakonodaje s področja varstva konkurence.
"Izkušnje iz Slovenije pa kažejo, da so postopki, ki jih vodi varuh konkurence, premalo učinkoviti, da bi lahko tako pomembno področje, kot je razvoj interneta, prepustili dolgotrajnim upravnim in sodnim postopkom. Odločitev agencije je tako precedenčna, zavedati pa se moramo, da operaterja zoper odločbi lahko uveljavljata pravna sredstva," je še dejal Caf.