Tanko: Janša je velika bolečina mnogih, tako na levici kot na desnici

Objavljamo neavtoriziran magnetogram Tankovega nastopa:

JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. No, kolegica je začela z besedami, da bi lahko povzela razpravo predsednika vlade Janše, z "jaz, jaz, jaz." Besede enega predsednika vlade izmed njegovih predhodnikov pa bi lahko povzeli z besedami "rop, rop, rop." Pa bi ravno tako dobro stalo, morda bi bilo celo kaj blizu kakšnemu dejanskemu stanju.

V SDS smo vedeli, kaj pomeni prevzem mandata v tako negotovih razmerah in s toliko partnerji, ko se je ta vlada sestavila in že na volilni dan je sedanji predsednik vlade napovedal, da ta vlada ali pa katerakoli vlada, ki bi sestavila po tako razdrobljenih rezultatih volitev vlado, ne bi imela dolgega mandata. Treba je dejansko priznati, da je bila zapuščina prejšnjega mandata izjemno slaba, da se je zgodil v mandatu pred to vlado največji zdrs gospodarske rasti v evro-območju, da so bili mnogi odzivi Pahorjeve vlade neprimerni, napačni, da se je v tem času enormno povečeval javno finančni primanjkljaj, realiziralo nebrzdano zadolževanje, izvajal se je državni intervencionizem, tako v gospodarski družbi, kot v bančni sistem, in to pravzaprav z vsem, tudi takim družbam, ki bi že po principu, po logiki stvari, ker so monopolne družbe, včasih morale deliti dobičke.

Nedotaknjen je ostal bančni sistem z vsemi deformacijami, ki so se v tem obdobju nakopičile. Še en ukrep si bomo zapomnili od prejšnje vlade, to je krčenje socialnih pravic. Prejšnja vlada je sprejela Zakon o urejanju pravic iz javnih sredstev, ki je posegel predvsem v mnoge pravice tistih, ki so socialno ogroženi, posegel je v štipendije, v otroške dodatke, v razna nadomestila in druge stvari in to je bil edini protikrizni ukrep prejšnje vlade, to se pravi poseg v pravice tistih, ki so upravičeni do socialnih transferjev.

Ta mandat se je postavil na drugi osnovi, vse to je zapisano v Pogodbi za Slovenijo, to je mimogrede pogodba, ki je bila narejena za štiriletni mandat in zdaj vsi tisti, ki ocenjujete realizacijo te pogodbe, je treba upoštevati to sorazmernost. Moram reči, da je bilo v tem štiriletnem obdobju narejenega veliko, veliko predvsem zato, ker je vse slonelo na dialogu, če dialoga v tem mandatu ne bi bilo, potem ni bi mogli sprejeti s soglasjem niti pokojninske reforme, ki je bila bistveno drugačna od predloga pokojninske reforme prejšnje vlade, ne bi mogli sprejeti niti Zakona o uravnoteženju javnih financ, s katerim se je poseglo predvsem v pravice tistih, ki imajo prihodke nadstandardne, nadpovprečne, sprejelo se je, po dolgotrajnih pogajanjih, tako Zakon o Slovenskem državnem holdingu in slabi banki, ta je šel preko mnogih pogajanj in preko mnogih blokad, vključno na koncu z odločitvijo Ustavnega sodišča, da je zakon primeren. Tik pred zaključkom je tudi reforma trga dela in 6. marec je tisti datum, ko bomo sprejetje te reforme lahko povedali tudi na letnem srečanju OECD-ja in sprejem te reforme, poleg pokojninske, bo osnova za mnoge letne napovedi.

V tem mandatu se je izboljšalo tudi črpanje evropskih sredstev, kar je pravzaprav zelo pomemben razvojni vir. Skratka, narejene so bile velike spremembe, žal se vse te spremembe, ti ukrepi niso uspeli preliti v gospodarsko rast, vendar pomembno je, da so ukrepi realizirani, izpeljani in da so dobra podlaga za naprej.

Prej sem omenil Zakon o Slovenskem državnem holdingu in slabo banko, se pravi oba tarča vseh možnih blokad, kajti obe ti dve področji sta pravzaprav neizčrpen vir za napajanje mnogih omrežij, večinoma preko tihih družb v davčnih oazah, kjer so po navadi samo poštni nabiralniki. Ampak to so nabiralniki, ki so polni slovenskega denarja, nekaj premoženja se je v tem obdobju zagotovo na nek način izgubilo tudi na Balkanu in oba zakona omogočata razkrivanje slabih poslov, tako v bančnem sektorju kot pri upravljanju z državnim premoženjem, podaljšujejo se zastaralni roki, potem se bo odkrivalo tiste, ki so sodelovali pri teh poslih s prenosom dosjejev. Skratka, po naši oceni je to glavni razlog, zakaj se je sprožil postopek nezaupnice proti sedanjemu predsedniku vlade.

Ali bo nova koalicija storila vse, da se te lumparije razkrijejo, da ne ostanejo davčna, bančna, poslovna ali še kakšna druga skrivnost, je še veliko vprašanje. V nastopu kandidatke za mandatarja o tem pravzaprav ni bilo niti besede.

Tudi ni znano, da bi se tako imenovani neodvisni organi s temi transakcijami, ki znašajo nekatere tudi po več deset milijonov evrov, ukvarjali. Bolj pomembne v temu obdobju so bile razne druge, drobne javnomnenjsko dobro prodajane zadeve in se jih je predvsem procesiralo proti članom Slovenske demokratske stranke, pa nekateri nekje niti zraven nismo bili.

Kaj bo s transparentnostjo podeljenih slabih in slabo zavarovanih kreditov, slabih naložb na Balkanu in še kje? S preiskavo poslovanja poštnih nabiralnikov najbrž postaja jasno, da bo to zgodba, ki bo nedotakljiva. V novo nastajajoči koaliciji je pravzaprav edini cilj odstranitev predsednika Janeza Janše s političnega prizorišča. Da ta skupina strank potencialnih partneric ni rekla še niti a glede oblikovanja oziroma vsebine koalicijskega programa in pa glede vsebine nadaljnjega razvoja Slovenije. Prej smo slišali stvari kot nosilni program, ki so v bistvu že realizirane ali na koncu realizacije, ni pa jasno, kaj bo novi mainstream te nove koalicije. Vemo, ali pa slutimo samo, kaj bo in čemu bo ta mainstream, ki se bo na novo oblikoval, nasprotoval.

Kakor koli, zgodili so se izstopi koalicijskih strank iz koalicije, mnoge stranke, ki so sedaj izstopile, je stopilo v pogodbo za Slovenijo 2012 - 2015 in sedaj te stranke, vsaj nekatere, vstopajo v novo koalicijo in upam, da ne v kakšno pogodbo proti Sloveniji. Pristop in oblikovanje koalicije se mi zdi, da je precej konfuzen, se pravi v to novo formo se poskušajo združevati stranke, ki imajo diametralno nasprotna stališča, pri katerih sta in v tej novi koaliciji bosta zagotovo prisotna v bistvu dva, vsaj v temeljnih dveh področjih, to je upravljanje z državnim premoženjem in slabimi bankami, dva diametralno nasprotna koncepta. Prav zanimivo bo, ali bodo v koaliciji štiri stranke, ali bo to koalicija tri plus ena, dva plus dva ali bo to kakšna druga formacija, kajti nove stranke ali pa nekatere stranke, ki bodo stopile v to novo koalicijo bodo morale pravzaprav radikalno spremeniti svoja stališča, če bodo stopile v ta program, v to vladno ekipo. In najbrž, pri marsikateri stvari se bodo morale postaviti na glavo, če bodo želele, da bodo stvari videti pravilno.

Najbrž bo težko, da najprej zagovarjaš državni holding in slabo banko, na temu gradiš ekonomsko, finančno, pravosodno in še kakšno drugačno politiko države, govoriš o transparentnosti, potem pa vstopiš v neko koalicijo, ki bo storila vse, da se bosta ta dva projekta zaustavila. Eden izmed predsednikov strank potencialne nove koalicije, Virant, govori o tem, da bodo v novi koaliciji branili slovenski državni holding in slabo banko, da bodo korektiv v koaliciji. Istočasno pa je v stranki speljal lustracijo svojega ministra Šušteršiča, ki je bil nosilec obeh pomembnih projektov, in to na željo ene od najbrž bodočih koalicijskih partneric, Socialnih demokratov. Pa recimo v temu primeru nekdanjega ministra Šušteršiča ne bremeni nobeno poročilo od kakšne od neodvisnih institucij.

Se pravi, da je bila že v tem postopku izpeljana neke vrste lustracija na zalogo in že davno pred zahtevanim umikom Jankovića, čeprav so vsi tisti, ki bodo najbrž stopili v to koalicijo, pogojevali sodelovanje v tej koaliciji izključno z umikom Jankovića iz političnega prostora. Z njegovim brezpogojnim odstopom z vseh funkcij.

Vsi, ki so to zahtevali, morajo sedaj pogoltniti močan in velik cmok. Janković ostaja v politiki in v Pozitivni Sloveniji, ostaja župan, ker na tej izvršni funkciji po novem ne moti nikogar več, ne Državljanske liste, ne Socialnih demokratov, ne DeSUS-a in ostaja siva eminenca Pozitivne Slovenije, kajti med svojimi podporniki je praktično četrtina poslanske skupine, ki je prisotna v mestnem svetu.

Predčasne volitve, o katerih se je veliko govorilo, so bile očitno za vse koalicijske stranke, razen za Slovensko demokratsko stranko, zgolj predstava za javnost. Zdaj o tem ne govori nihče več. Zdaj ne govorijo več o tem, kaj so nujni ukrepi do predčasnih volitev, ampak govorijo že o vladi za mandat, ki bo nekoliko daljši in nekateri so zelo preko noči radikalno spremenili stališča, čeprav so že napovedovali datum predčasnih volitev - 16. junij letos naj bi bil datum predčasnih volitev. Nekateri so imeli celo ustanovljen najbrž že volilni štab, vsaj tako je govorila ena izmed političnih strank.

Vendar kaže, da se je pri Socialnih demokratih, če smo konkretno že pri tem, zgodil preobrat. Lukšiču, predsedniku, se je pač zgodilo, da mu je pobegnila garda, se pravi poslanska skupina, ki je imela pravzaprav povsem drugačne interese, kot predsednik stranke, samo to za to stranko pravzaprav ni nič novega. Tudi v prejšnjem mandatu, ko je bil predsednik vlade Pahor, so se dogajale takšne zgodbe pri mnogih temeljnih zadevah, recimo pri dokapitalizaciji nove kreditne banke Maribor, pa pri varčevalnih ukrepih s povečanim zadolževanjem in še kje.

Smo v situaciji, ko vse poteka v nekem zakulisju zunaj strank in ko se stališča potencialnih partnerjev v potencialni novi koaliciji spreminjajo kot aprilsko vreme. Zdaj govorijo vsi o vladi za najmanj eno leto, če ne že za cel mandat. Celo Virant, na začetku najglasnejši zagovornik predčasnih volitev, je v daljšem pismu svojemu članstvu utemeljeval dobre rešitve vlade za daljši čas.

Zapisal je, da je ta rešitev dobra zato, ker Državljanski listi omogoča tisto, o čemer je sanjala že po volitvah, se pravi izvolitev mandatarja, ki se ne piše ne Janša in ne Janković. Da bodo lahko v novo vlado predlagali najboljše kadre, s tem, da so prvo ime, Janeza Šušteršiča že lustrirali, in kar je ključno, ugotovili so, da njihov položaj po volitvah ne bo tako močan. Se pravi, da je za Državljansko listo vstop v novo vlado potreben zaradi strahu pred slabim rezultatom na volitvah.

Ne spomnim se, da bi se kdaj na tako neresen način lotili konstituiranja tako Državnega zbora, kot tudi vlade in obe instituciji imata odločilen vpliv na razvoj države in na njeno pozicijo v mednarodnem okolju. Brez programa, brez resnega dogovora in z edinim ciljem, da se s politične scene umakne Janez Janša, se pravi en sam samcat politik, to je edini cilj, ki smo mu priča v tem in očitno je, da je Janez Janša velika bolečina mnogih, tako na levem kot na desnem delu političnega prostora. Težko se znebim občutka, da ne bi pomislil na to, kot da vsi igrate tisto znano igrico Marjanca in vsi upate, da ko bo ta Marjanca padla, da se bo odkrilo tisto polje, kjer piše: "Dobijo vsi, razen SDS." Morda se vam bo to izšlo, najbrž pa ne.

Programa, kot je očitno, še nekaj časa ne boste predstavili, vendar bi bilo po moje dobro, da bi se potencialne koalicijske partnerice strinjale vsaj glede ključnih stvari. Glede ključnih razvojnih rešitev, se pravi, glede upravljanja z državnim premoženjem, slabo banko, tudi glede tega, kaj bo z javnim sektorjem, z zdravstvom, kjer vidimo, da je program stranke Socialnih demokratov program za javnost, za obdelovanje množic, v praksi pa celo najbližji sorodniki trenutnega voditelja te socialistične stranke sodelujejo pri privatizaciji zdravstva. Takih cvetk je bilo do zdaj že kar veliko.

Za napad na predsednika vlade Janeza Janšo je bila uporabljena protikorupcijska komisija ali pa korupcijska komisija, kot je dejal v uvodu predsednik vlade. Ni bila uporabljena prvič. Leta 2008 se je zgodila afera Patria. Že takrat se je tedanji predsednik te komisije aktivno vključil v komentiranje, podajanje izjav v zvezi s to zadevo, pa o delu te komisije pri tem za tisto leto ni bilo zapisanega ničesar, niti z besedo. Proces proti najodgovornejšim v tej zadevi, se pravi, proti tedanjemu ministru Erjavcu in tedanjemu načelniku generalštaba Gutmanu, je na sodiščih že zdavnaj zaključen. In ko se je to končalo, se je odprla zgodba s sodnim postopkom proti tedanjemu predsedniku vlade Janezu Janši. Oba sta bila oproščena, proces proti Janezu Janši pa kar teče in teče in se kar noče zaključiti.

Tudi sedanji senat komisije je izdal poročilo, ki je bilo pravzaprav uporabljeno za to, da se ga je napadlo in povzročilo razpad koalicije. Ne za to, kar bi bilo logično, da se ne bi strinjali z načinom dela, vodenja, rezultati dela te koalicije, ampak zato, ker se je uporabilo nek dokument, ki prinaša neko domnevno tveganje, neko domnevno sodbo, za to, da nekaj ne štima pri premoženju predsednika. Ob tem pa v evidenco Geodetske uprave Republike Slovenije ni bilo zavedenega premoženja predsednika te komisije, ki je približno enako vredno kot tisto, kar se očita predsedniku vlade. To je dejstvo, da to ni bilo narejeno, tam je šlo pa za to, da se ocenjuje, da naj bi to bilo. Skratka, na nek način gre za uporabo posebnih prikritih metod in sredstev, ne za neke druge stvari.

Kar zadeva novo vlado: start je podoben kot na začetku tega mandata. Gospod Möderndorfer je prvopodpisani pod spremembo Zakona o vladi. Tudi na začetku januarja lanskega leta je bilo enako. Se pravi, še preden se je karkoli zgodilo, se je pripravilo novelo Zakona o vladi, kjer se je poskušalo neke stvari prerazporediti, kot nek uvod, neko uverturo v neko drugo zadevo. Moram reči, da se samo na osnovi te spremembe kaj pomembnega ne bo zgodilo.

Gospa kandidatka za mandatarko je v uvodu povedala nekaj stvari. Predvsem, da morajo ravnanja koalicije sloneti na etiki, to se pravi etičnih standardih, da morajo temeljiti na pravni podlagi, tudi pravni in socialni noti in tako naprej. Vendar, ko pogledamo biografijo kandidatke, moram reči, da je dosje kar zajeten, iz objav lahko ugotovimo, da ni prav veliko prispevala k rešitvam tam, kjer je bila, ampak predvsem k problemom. Najsi gre za nadzorovanje državnega proračuna, se pravi obdobje, ko je bila direktorica Direktorata za proračun, je bilo tisto, kjer je bil največji primanjkljaj, bila je članica nadzornih svetov v Novi kreditni banki Maribor, kazenski postopki, v Stanovanjskem skladu Republike Slovenije, tudi tu tečejo kazenski postopki. Zadnje čase se govori o nepravilnostih v zvezi s poslovanjem javnega zavoda Brdo, tudi tu je bila članica nadzornega sveta in tako naprej. In nazadnje, pravzaprav še zgodba povezana z magistrskim delom. Tudi tu je očitek, da je šlo za plagiat. Iz neznanih razlogov je z zanimanje medijev za to zadevo minorno, pa gre za magisterij, plačan z državnim denarjem. Ko se pri nas odkrije ali pa da sum o kakršnikoli zadevi glede tega, dobijo naši poslanci 24-urno medijsko spremstvo. V tem primeru pa očitno tudi tu veljajo dvojni kriteriji.

Moram reči, da me skrbi, da nekdo, ki še ni mandatar, ki še ni sestavil vlade, že vnaprej govori o tem, kaj bodo storili, ko bodo prišli, kaj bo prvi korak. In tu se že pojavlja to, da ne bo več razprave o stroki, to kar je bilo tam izredno v tem uvodu poudarjeno, ampak predvsem o tem, kdo je bil kdaj imenovan in poziv k odstopom najbrž ni poziv k stroki, ampak poziv, usmerjen na osnovi nekega političnega dejanja. In moram reči, da je to dejanje, ki najbrž ne bo veliko prispevalo h kakršnikoli spremembi na tem področju. Čeprav je glasovanje o mandatarki tajno, vam povem, da kandidatke ne bomo podprli. Hvala lepa.